Še nič o Slavnikovih garažah

Istra
, posodobljeno:

Bojazen prebivalcev Semedele, da bo koprska občina s predlaganimi spremembami in dopolnitvami prostorsko ureditvenih pogojev za Semedelo, Za gradom in del Žusterne investitorjem omogočila prosto pot za uresničevanje velikih gradbenih projektov, je - kot kaže - pretirana. S posodobljenim dokumentom gredo na roko zlasti domačinom, ki bodo poslej v teh soseskah lahko gradili mansarde, vrtci in šole pa bodo končno lahko poskrbeli za reševanje svojih prostorskih stisk.

S posodobljenim PUP se bodo lahko v enoti  vrtca Delfino blu in podružnici šole z italijanskim učnim jezikom Pier Paolo Vergerio il Vecchio na Markovcu odločili za morebitno gradnjo prizidka, česar jim stari dokument ni omogočal
S posodobljenim PUP se bodo lahko v enoti vrtca Delfino blu in podružnici šole z italijanskim učnim jezikom Pier Paolo Vergerio il Vecchio na Markovcu odločili za morebitno gradnjo prizidka, česar jim stari dokument ni omogočal Nataša Hlaj

KOPER > Javne obravnave novosti prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za Semedelo, Za gradom in del Žusterne se je v sredo poleg predstavnikov krajevnih skupnosti udeležila le manjša skupina Semedelčanov, ki jim ni vseeno za prihodnost njihovega bivanjskega okolja.

Skrbela jih je zlasti usoda območja nekdanjih Slavnikovih garaž, kjer lastnik načrtuje visoko stolpnico. Kot so že večkrat poudarili krajani, bi tam želeli družabni prostor, širitev vrtca, lokale s servisnimi in storitveni dejavnostmi, parkovne in rekreacijske površine - nekakšno funkcionalno središče, ki ga zdaj v spalnem naselju ni.

Po novem možne širitve vrtcev in šol

Predstojnik koprskega občinskega urada za okolje in prostor Georgi Bangiev je udeležencem razprave pojasnil, da so se za popravke dokumenta odločili zato, da bodo šole in vrtci na tamkajšnjem območju lahko prosili za izdajo gradbenega dovoljenja za morebitne dozidave in nadzidave zdajšnjih objektov.

Ker stari PUP, ki ga je občinski svet potrdil konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, tega ni predvideval, so bili vsi tovrstni posegi, s katerimi bi lahko vzgojnovarstvene in šolske ustanove rešile svojo prostorsko stisko, neizvedljivi. S takšno težavo so se, denimo, soočili v enoti vrtca Delfino blu in podružnici šole z italijanskim učnim jezikom Pier Paolo Vergerio il Vecchio na Markovcu.

Prostorski ureditveni pogoji (PUP) so izvedbeni dokument, v katerem so določena merila in pogoji za poseganje v prostor. Med drugim opredeljujejo namen območja s pogoji za izrabo prostora, pogoje in merila za oblikovanje posegov v prostor, za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč, za prometno urejanje, za komunalno in energetsko urejanje, za varovanje okolja, za varstvo naravne in kulturne dediščine, za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpisujejo pa tudi posebne pogoje za posege v prostor.

Možno bo graditi mansarde

Posodobljeni prostorski dokument pa bo v prihodnje dovoljeval tudi novogradnje stanovanjskih stavb na še nezazidanih zemljiščih in nadzidave obstoječih hiš. Možno bo torej graditi objekte s kletjo, pritličjem, enim nadstropjem in mansardo. To je nekoliko zbegalo krajane, saj so opozorili, da se bo z novimi gradnjami in novimi stanovalci povečala tudi potreba po prostih parkirnih mestih, ki pa jih že zdaj kronično primanjkuje.

Bangiev je razblinil tudi strahove zaradi velikopoteznih prostorskih načrtovanj na območju nekdanjega Slavnika. “Za ta predel bo treba pripraviti in sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. V njem bodo natančno opredeljeni urbanistični in prostorski elementi, vsebine in gabariti objektov. Brez tega investitorji ne morejo početi nič. V spremembah PUP pa ni določil, ki bi zadevale to območje,” pojasnjuje.

Listavce namesto avtohtonih dreves

Krajanko Darjo Vuga je med drugim zmotil tisti člen spremenjenega PUP, ki bi uzakonil avtohtone drevesne vrste v primeru, če bi na določenem mestu iz različnih razlogov morali odstraniti obstoječa drevesa. “To ni smiselno. Tudi tamariska in oleander nista avtohtoni vrsti, a ju sadimo. Poleg avtohtonih obstajajo še mnoge druge primerne parkovne, sadne in okrasne rastlinske vrste, ki bi lahko bogatile naše okolje. Pametneje bi bilo saditi listopadna drevesa, ki bi pozimi omogočila več sonca stavbam, poleti pa bi jih varovala pred pripeko,” predlaga Vuga. Obregnila pa se je tudi ob prevelike označevalne prometne table in oglasne panoje ob cestah v Semedeli. V občini zagotavljajo, da bodo vse smiselne pripombe in predloge vključili v dopolnjeni dokument. NATAŠA HLAJ