Še teden dni za slovenske pripombe na hrvaško vrtanje
Raziskovanje nafte in plina v Jadranskem morju ne bo imelo okoljskega vpliva na Slovenijo, saj je najbližje predvideno raziskovalno območje oddaljeno približno 17 kilometrov od slovenskih območij Nature 2000, so v Piranu ocenili hrvaški predstavniki. Slovenski okoljevarstveniki pa tega še zdaleč ne verjamejo.
PIRAN > Hrvaško raziskovanje nafte in plina v Jadranu je bilo namreč danes slovenska tema. Naše ministrstvo za okolje je s pomočjo hrvaških predstavnikov v Piranu pripravilo javno obravnavo v postopku čezmejne presoje vplivov na okolje v tem hrvaškem projektu, potem ko je Slovenija pred nedavnim zaprosila Hrvaško, naj jo vključi.
Hrvaški dokumenti o raziskavah nafte in plina v Jadranu bodo še do 16. aprila na enomesečni javni razgrnitvi v Sloveniji, do takrat je čas za slovenske pripombe.
Podaljšanja roka ne bo
Predstavniki Greenpeacea Slovenija so sicer zaprosili za podaljšanje roka, saj jim je enomesečni rok prekratek za pridobitev strokovnih mnenj in analiz, da bi lahko pripravili tehtna stališča. A jim ministrstvo za okolje, kot kaže, ne bo ugodilo.
Hrvaška predstavnica ministrstva za gospodarstvo Barbara Dorić je zagotovila, da Hrvaška pri tem projektu upošteva vse evropske direktive in Espoo konvencijo, saj ji je zaščita Jadrana na prvem mestu.
Mar ni javna obravnava brez haska, če pa je hrvaška vlada že pred meseci podelila koncesije za raziskovanje Jadrana desetim naftnim družbam, je bilo le eno od številnih vprašanj, ki so zanimale slovenske udeležence javne obravnave.
Dorićeva je zagotovila, da podelitev koncesij še nič ne pomeni: “Nobenih podpisov pogodb s koncesionarji in nobenega vrtanja ne bo, dokler se ne konča postopek strateške presoje vplivov na okolje in načrt za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov.”
Omenila je še, da Hrvaška že 60 let raziskuje ogljikovodike na svojem ozemlju in tudi v Jadranu ter da tega niti približno ne počne v tolikšni meri, kot to delajo Italijani na svoji strani Jadrana. Trenutno je na Hrvaškem dejavnih 20 ploščadi za črpanje zemeljskega plina, vse so v morju ob obali Istre.
Za severni Jadran (za zdaj) ni zanimanja
V svojem novem strateškem projektu raziskovanja in izkoriščanja nafte in plina pa je Hrvaška predvidela 29 raziskovalnih polj. Na koncu je pred nedavnim podelila deset koncesij v srednjem in južnem Jadranu, saj za polja v severnem Jadranu za zdaj ni bilo zanimanja.
Ne izključujejo pa možnosti, da bi kdaj v prihodnje podelili koncesije tudi za območja, ki so jih določili v severnem Jadranu ob obali Istre vse do meje s Slovenijo.
Najprej bodo pet let raziskovali; seizmično snemali in poskusno vrtali. Če se izkaže, da najdejo nafto ali plin, potem bodo za vsako posamezno vrtnino in postavitev ploščadi pripravili nove postopke presoje vplivov na okolje.
KATJA GLEŠČIČ
