Še vedno z lahkoto do kmečkih lop
Zdaj že nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje spremenil drugače, kot je napovedal.
IZOLA, LJUBLJANA> Spremembe uredbe, ki so jih v sredo objavili v uradnem listu in so začele veljati včeraj, še vedno omogočajo gradnjo do 40 kvadratnih metrov velikih (enostavnih) pomožnih kmetijskih objektov brez gradbenega dovoljenja. Poenostavljena gradbena dokumentacija je potrebna zgolj za (nezahtevne) objekte, ki obsegajo do 150 kvadratnih metrov.
Aleksej Skok v imenu izolske SD meni, da so uredbo sprejeli, da “enim 'prijateljem' omogočijo legalizacijo črnih gradenj, drugim pa postavitev objektov na kmetijskem zemljišču”. Pogrešajo odziv republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter ministrstva za kmetijstvo in okolje. Preseneča jih, da pri legalizaciji ni predvideno plačilo za uzurpacijo in degradacijo okolja. Samo v Izoli naj bi bilo 300 objektov zgrajenih na črno. Černačeva uredba jih v veliki meri kar legalizira. “Kakšno sporočilo pošilja politika državljanom? Naj se požvižgajo na občinske prostorske akte, ker se bolj splača delati na črno?! Kvazi zidanice in ladijski zabojniki so v večini primerov na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih,” je kritičen Skok.
Lastniki (formalno) kmetijskih zemljišč še kar oblegajo izolsko upravno enoto in občinsko upravo. Na prvo so doslej oddali 72 vlog za gradnjo nezahtevnih objektov, na občinsko upravo pa 57 vlog za lokacijsko informacijo predvsem za gradnjo enostavnih objektov, pravita načelnik upravne enote Branko Andrejašič in vodja urada za prostorsko načrtovanje Vesna Vičič.
Zaščita območja kot varovalka
Iz lokacijske informacije ugotovijo, ali posamezno zemljišče sodi v kategorijo varovanega območja. Ker je v Istri veliko zemljišč zaščitenih (v izolski občini, denimo, 60 odstotkov), je velika verjetnost, da je za tamkajšnjo gradnjo potrebno predhodno soglasje naravovarstvenikov ali varuhov kulturne dediščine, tudi za enostavne objekte do 40 kvadratnih metrov. Od včeraj dalje pa morajo - črno na belem - zadostiti še enemu pogoju: pozidavo kmetijskih zemljišč mora dopustiti občinski prostorski načrt, ki opredeljuje tamkajšnje območje. Ker v izolski občini večino nestavbnih zemljišč “pokriva” PUP za podeželje, tam ni možna niti gradnja enostavnih niti nezahtevnih objektov. Omenjeni akt namreč prepoveduje novogradnje na kmetijskih površinah.
Kopljejo za oljčnike ali vikende?
Po tej logiki tudi legalizacija tamkajšnjih na črno postavljenih objektov ni možna, saj upravne enote zanjo uporabijo enake postopke kot pri novogradnji.
Po poročanju bralcev PN so se nekateri pripravljalnih gradbenih del v prejšnjih dneh lotili tako, da so se fotografirali z izvodom našega in drugih časopisov, kjer smo podrobno poročali, kaj naj bi uredba dovoljevala in česa ne.
Ker pa je prva Černačeva uredba, v veljavi od 9. do (vključno) 20. marca, povozila občinske prostorske načrte, nekateri menijo, da je bilo v tem času tudi na izolskih kmetijskih zemljiščih mogoče postaviti do 40 kvadratnih metrov obsežne kmečke lope in (vinske) kleti. Prav v tem času so mnogi počistili svoja zemljišča in začeli delati izkope, o čemer se je Vičičeva skupaj z vodjo občinskega redarstva in inšpektorata Črtomirjem Krnelom včeraj prepričala na lastne oči. “Dopuščam, da gre za naključje, da urejajo nove oljčnike ali vinograde, kar bomo v občinski upravi pozorno spremljali,” pojasnjuje.
Prva različica uredbe je bila namreč neskladna z zakonom o graditvi objektov in o prostorskem načrtovanju. Zakon o graditvi objektov je nadrejen uredbi in jasno določa, da je gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt mogoče izdati le, če je to skladno s prostorskim aktom.
MIRJANA CERIN