Segrevata jih morje in prihranki
Grand hotel Bernardin se odslej ogreva s pomočjo morja, poleti pa se bo z izkoriščanjem njegovega energetskega potenciala hladil. Energija, proizvedena s pomočjo toplotnih črpalk, pa bo za polovico cenejša. V desetih letih bo hotel tako prihranil v povprečju 37 odstotkov stroškov energije za ogrevanje in hlajenje.
PIRAN > Hoteli Bernardin pri porabi energije za ogrevanje in hlajenje obračajo novo stran. V partnerskem sodelovanju s podjetjem GGE so končali energetsko učinkovito in okolju prijazno investicijo, ki s pomočjo toplotnih črpalk izkorišča energijo morja. Tako zdaj ogrevajo (poleti pa bodo hladili) petzvezdični Grand hotel Bernardin, čez nekaj tendov pa bo sledil še hotel Salinera v Strunjanu.
Morje ima veliko sposobnost akumulacije energije, temperaturni zamik pa je približno dvomesečen. Konec novembra ima morje v Piranskem zalivu na približno 13 metrih globine še vedno približno 15 stopinj Celzija, podobno je tudi konec maja. V odnosu do temperature zraka je tako temperatura morja jeseni za pet do deset stopinj Celzija višja, spomladi pa nižja.
Več kot tretjina prihrankov pri stroških
Gre za prvi tovrstni komercialni projekt v tem delu Evrope. Sistem izkorišča energetski potenciala morja in s pomočjo dveh črpalk proizvaja energijo. Ta bo za polovico cenejša. “V desetih letih bo Grand hotel Bernardin prihranil v povprečju 37 odstotkov stroškov za energijo pri ogrevanju in hlajenju,” pravi predsednik uprave Marko Jazbec, vesel, da ta investicija ne odmika drugih njihovih vlaganj. Hotel Bernardin naj bi po nekaterih podatkih za ogrevanje letno porabil za 300.000 litrov kurilnega olja oziroma okoli 280.000 evrov.
Družbi Hoteli Bernardin in GGE sta namreč sklenili energetsko pogodbeništvo, tako da je investicijo v celoti prevzel GGE. Po desetih letih bo celotna infrastruktura prešla v last in upravljanje Hotelov Bernardin, že v tem času pa v GGE računajo, da si bodo investicijo povrnili prek ustvarjenih prihrankov. “Mi računamo, da se nam bo investicija povrnila prej kot v desetih letih,” pravi Luka Komazec, direktor družbe GGE. Prehod z ogrevanja s kurilnim oljem bo poleg tega na letni ravni zmanjšal emisije CO2 za približno 500 ton, sama investicija pa je vredna približno pol milijona evrov.
Dobili še umetne podvodne grebene
Snovalci tega sistema zagotavljajo, da bodo vplivi na morsko okolje zanemarljivi. V procesu ne uporabljajo kemikalij ali drugih dodatkov, morska voda pa se v zaliv vrača tako rekoč enaka - le da je nekaj stopinj bolj topla oziroma bolj mrzla. Morsko vodo zajemajo 130 metrov od obale (doslej so jo potrebovali zgolj za bazen), na 13 metrih globine. Temperatura na tej globini je zelo konstantna, niti burja vode občutno ne ohladi.
Podvodne objekte so spremenili v umetne podvodne grebene. “Čez nekaj mesecev bodo ti greben postali domovanje rib in drugih organizmov. To bo najboljši dokaz, da naš sistem nima bistvenih vplivov na morje,” je prepričan vodja projekta Peter Habjan.
500 ton izpustov CO2 manj bo leto v ozračju na račun prehoda s kurilnega olja na nov sistem.
V Piranu “navijajo” za morje
Tudi v piranski občini spodbujajo rabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije tako v javnem kot zasebnem sektorju. Pred časom je občina kandidirala za sredstva za izdelavo študije o možnosti za izkoriščanja energije morja za hlajenje in ogrevanje stavb v neposredni okolici Tržaškega zaliva. Skupaj s partnerji so pripravili vlogo, ki je bila sprejeta, vendar so razpisovalci zaradi premalo denarja, ki so ga imeli na voljo, opustili razpis.
V Piranu so tedaj razmišljali, da bi z morjem hladili in ogrevali Gledališče Tartini. Zdaj bodo v navezi z družbo GGE poskušali zagnati podoben projekt za kakšnega od javnih objektov.
SONJA RIBOLICA
