Sindikat ustanovili zaradi nevzdržnih razmer

LJUBLJANA> Kot je na okrogli mizi v organizaciji Mirovnega inštituta in Delavsko-punkerske univerze pojasnil Topić, so v sindikatu verjeli, da bo k reševanju njihovega problema pristopila tudi država, vendar se zdaj "jasno vidi", da so le "motnja". Po njegovih besedah so v času pogajanj naleteli na veliko preprek, groženj, šikaniranja in diskriminacije. "Napadli so institucijo in delavce, ki so skušali nekaj spremeniti, dobiti neko normalno življenje," je dejal.

Ob tem je ponovil, da je odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi "popolnoma neregularna", vse obtožbe pa da so izmišljene in scenirane. Dodal je, da to čaka tudi vse ostale delavce, ki se skušajo organizirati, če se temu skupaj ne bodo uprli. Kot je dejal, zahtevajo le tisto, kar jim pripada po zakonu, če ta obstaja.

Predstavnik Sindikata žerjavistov pristaniških dejavnosti Mladen Jovičič pa je povedal, da je dejansko stanje takšno, da najem podizvajalskih podjetij oziroma "outsourcing delovne sile" prinaša dobičke tistim, ki vodijo zadevo. "Zadeva je koruptivna že po svojem načelu funkcioniranja," meni.

Sicer pa so trenutne razmere, ko se kažejo napadi na sindikalizem in dejstvo, da so dobri le tisti sindikati, ki so mirni, zelo slabe, je še dejal Jovičič. Po njegovem mnenju bo sindikalizem pri podizvajalcih v Luki Koper uničen, če Topića ne bodo uspeli vrniti v službo in pokazati, da se z njegovo "nezakonito odpovedjo" ne strinjajo.

Med hujšimi kršitvami podizvajalcev v Luki Koper je raziskovalka in aktivistka Eva Brajkovič izpostavila predvsem, da je življenje teh delavcev v lasti delodajalca in da so "delavci na klic". Izjave delavcev kažejo tudi na veliko stopnjo depresivnosti, saj nimajo časa za organizacijo lastnega življenja. Med drugim je še navedla, da delavci za nadure niso plačani, prihaja pa tudi do raznih odtegljajev od plač, ko denimo delavec odgovarja za stare ali nevzdrževane stroje, ki sploh niso v lasti njegovega podjetja.

Barbara Kresal s Fakultete za socialne vede pa je pojasnila, da je pri odpovedi delovnega razmerja vedno treba raziskati, kaj je resničen razlog. Če gre torej v primeru Topića za to, da je razlog za odpoved njegova sindikalna dejavnost, potem po njenih besedah obstaja domneva, da gre za odpoved na podlagi diskriminacije. Zato je, kot pravi, delodajalec tisti, ki bo moral dokazovati, da odpoved nima zveze z njegovim sindikalnem delovanjem, in če tega ne bo mogel dokazati, je odpoved nedopustna.

Topiću je sicer družba Nedjo izredno odpoved delovnega razmerja izročila 1. februarja. Pri tem delodajalec ni upošteval zahteve po zadržanju izvršitve, tako da je Topić od 2. februarja na cesti. Isti dan je Topić tudi napovedal, da se bo nad to odločitvijo pritožil na delovno sodišče. Početje delodajalca razume kot diskriminacijo osebe, ki se je izpostavila v boju za delavske pravice, poskus zatrtja sindikata in nenazadnje napad na ustavo.

STA