Škocjanski zatok bo leto dni zaprt
V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok so začeli z obsežnimi deli, zaradi katerih bo to območje kar eno leto zaprto za obiskovalce. Zgradili bodo informacijski center, parkirišče, hlev z oboro, osrednje in male opazovalnice ter obnovili opazovališča in servisne objekte.
KOPER > Gre za naložbo, ki je vredna dobrih 3,3 milijona evrov, pri čemer bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 2,3 milijona. S tem bo zatok dočakal zadnjo fazo urejanja.
Novinarske konference, na kateri so predstavili novosti, ki bodo v prihodnje oplemenitile ta prostor, se je udeležila tudi nova ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Med drugim je spomnila, da je bil Škocjanski zatok dolga leta odlagališče vseh vrst odpadkov. Leta 1998 je država to največje polslano mokrišče razglasila za naravni rezervat, nakar je leto kasneje upravljanje zatoka podelila Društvu za opazovanje in proučevanje ptic. “Po dobrih šestih letih je Škocjanski zatok spet postal naravni biser z veliko pestrostjo živalskih in rastlinskih vrst. Krožna učna pot z opazovališči okoli sladkovodnega močvirja na Bertoški bonifiki odtlej privlači vedno več obiskovalcev,” pravi ministrica.
Dopolnil jo je direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Damijan Denac. “Naši ornitologi z veseljem poročajo o vedno novih opaženih vrstah ptic, novih gnezdilkah in vedno večjih populacijah ptic, ki gnezdijo v zatoku, se ustavljajo na selitvah ali prezimujejo,” našteva.
Od leta 2001 dalje so v 122 hektarjev velikem naravnem rezervatu opazili več kot 240 vrst ptic, kar je več kot 60 odstotkov vseh opaženih vrst v Sloveniji. “Žal pa obiskovalcem zatoka brez osnovne infrastrukture nismo mogli ponuditi celotnega programa dejavnosti, zato se novih objektov še posebej veselimo,” je zadovoljen Denac. Z njimi bo Škocjanski zatok res lahko zaživel kot izobraževalni center - učilnica v naravi - s pestrim programom spoznavanja in doživljanja narave, lažje pa bo tudi upravljanje, dodaja. Zaposleni bodo poslej lahko svoje delo opravljali tudi v pisarnah v informacijskem centru, medtem ko bodo z naložbo poskrbeli tudi za varnost obiskovalcev in pašne živine.
Projektno dokumentacijo so izdelali v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar. Arhitekturo objektov je navdihnil tudi naravni svet zatoka, denimo, nosilni stebri objektov s svojo obliko oponašajo trstičje, osrednja opazovalnica v obliki valja pa spominja na ptičje gnezdo. V tem opazovališču si bo moč ogledati tudi podvodni svet, saj bodo vanjo namestili posebna steklena opazovalna okna. Za gradnjo bodo uporabili naravne materiale, objekti bodo energetsko učinkoviti in prilagojeni potrebam obiskovalcev z gibalnimi težavami. NATAŠA HLAJ
