Škofijski potok je postal kloaka
“Škofijski potok ni več tak, kot je bil, ko smo se priselili sem. Še pred enim letom je bila voda dokaj bistra, v njem so občasno plavale račke, na obrežju so se oglašale žabe. Zdaj iz potoka zaudarja po fekalijah, zelene alge pa so se ponekod tako razrasle, da se že vlečejo po vsej strugi,” je zaskrbljena Valentina Petaros Jaromela iz Škofij.
ŠKOFIJE > Da je Škofijski potok očitno onesnažen, dokazujejo tudi hude prebavne težave, ki jih je imel njen pes, ko je za igralno žogico skočil v vodo. “Ko jo je z gobcem pobral, je najverjetneje spil tudi nekaj vode. Tisti dan je nato bruhal. To se ni zgodilo prvič,” pove krajanka s Škofij.
Ko nam razkazuje umazan in zaudarjajoč potok tik ob novozgrajenih hišah za bencinsko črpalko in igralnim salonom Carnevale na nekdanjem mejnem prehodu Škofije, izza zaraščenega trstičja ob vodi švigne na plan velika podgana. “No, enkratno. Samo še to se je manjkalo,” pripomni Valentina Petaros Jaromela.
Škofijski potok se izliva v morje v Miljah
Na območju Škofij je 950 gospodinjstev, le 130 od teh je priključenih na javno kanalizacijsko omrežje. Nekatere novogradnje imajo urejene male čistilne naprave, komunalne odpadne vode iz preostalih hiš pa se stekajo v pretočne greznice, navaja predsednik komisije za infrastrukturno v KS Škofije Edmond Gašpar.
Sprašuje se, ali bo morala imeti poslej otroka ves čas pod nadzorom, saj si ni predstavljala, da se bo sprva idilična podoba potočka ob hiši, v tako kratkem času povsem spremenila. Pojasni, da tamkajšnje novogradnje sicer niso priključene na kanalizacijo, da pa so si vsi lastniki uredili male čistilne naprave. V bližnji vodotok se zagotovo ne stekajo naše fekalije, zatrjuje.
“Nekaj je treba urediti. Tako ne more ostati. Ne predstavljam si, da bom prisiljena živeti ob onesnaženem potoku. In to še ni vse. Veste, kam se steka Škofijski potok? V Italijo. Izliva se direktno v morje pred Miljami,” je zgrožena sogovornica.
Monitoring vode na desetih lokacijah
Edmond Gašpar, ki pod okriljem krajevne skupnosti Škofije vodi komisijo za infrastrukturo, potrdi, da gre za perečo težavo, ki jo zagotovo najbolj občutijo stanovalci, ki živijo v bližini vodotoka.
Te dni se bodo sestali člani sveta KS Škofije in Gašpar upa, da bodo brez glasu proti izglasovali sklep, po katerem bi 900 evrov iz blagajne namenili za analizo vode in končno poročilo o razmerah v Škofijskem potoku. Monitoring bi opravili na desetih odjemnih mestih od izvira do zadnje lokacije, kjer vodotok nato preide na italijansko stran. “To je kloaka, ne potok! Drugače ga res ne morem imenovati. Kako žalostno. V spominu imam prizore iz otroštva in tega, kako smo pili vodo iz potoka, kako smo se v njem kopali, kako smo v strugi iskali rečne rake. Kdo ve, če je danes sploh še kakšnega moč najti v potoku,” se sprašuje Gašpar.
“Preveč denarja za bizarne načrte”
Na območju KS Škofije je kar nekaj skupinskih in posamičnih izpustov odpadnih komunalnih vod. Trije večji se iztekajo naravnost v Škofijski potok. Posebno poglavje je tudi stara vaška kanalizacija. “Vse neurejene težave izvirajo iz dejstva, da v koprski občini namenjajo premalo denarja za infrastrukturne naložbe, preveč pa ga odteka za bizarne načrte, kot so megalomanski stolpi in umetni otoki,” je kritičen Gašpar. Opozarja, da v občini vedno čakajo na priliv denarja prek evropskih razpisov, lasten denar iz proračuna pa raje porabijo za druge, po njegovem mnenju povsem zgrešene projekte.
Občina je dolžna zagotoviti javno kanalizacijo v poselitvenem območju, je prepričan. Pravi, da na Zgornjih Škofijah sicer resda načrtujejo gradnjo sekundarnega voda, vendar je po njegovih besedah izvedba še zelo daleč. Na Spodnjih Škofijah je del naselja že priključen na javno kanalizacijsko omrežje (šola, vrtec in hiše ob magistralni cesti). Jeseni naj bi nadaljevali z gradnjo dela sistema. Gašparja skrbi, ker se demografska slika Škofij zaradi izrazite poselitve korenito spreminja, v koprski občini pa da tega sploh ne upoštevajo.
“O načrtih za infrastrukturno urejanje območja Tretjih Škofij sploh še ne razmišljajo. Ljudje sicer gradijo male čistilne naprave, vendar bi bilo dobro, če bi vedeli vsaj, kako bo potekala trasa bodočega kanalizacijskega sistema. Predvsem zato, da bi vedeli, ali naj napravo umestijo levo ali desno od hiše,” razmišlja Gašpar.
NATAŠA HLAJ
