Skozi Markovec to ali prihodnje leto?
Skozi predor Markovec so se včeraj zapeljali avtomobili, a le limuzine direktorjev in politikov, ki si niso enotni o tem, kdaj bodo skozenj lahko vozili tudi običajni smrtniki. Predvidoma naj bi se to zgodilo v začetku poletja 2014, državni sekretar otvoritev optimistično napoveduje še za letos.
IZOLA, KOPER> Realno pa poleg stečaja podjetja Alpine Bau gradnjo lahko zaplete tudi v torek objavljen razpis za montažo elektro-strojne opreme.
Neuradno je slišati, da si vodstvo Alpine Bau želi končati še zadnji odstotek gradbenih del (potrebovali bi kvečjemu en mesec), vendar morajo to odobriti upniški odbor in stečajni upravitelj družbe ter dunajsko sodišče.
Bodo dela lahko končali Avstrijci?
Ali bodo imeli posluh za “strateške” projekte sosednje države, bo jasno do konca prihodnjega tedna, je včeraj napovedal predsednik uprave Darsa Matjaž Knez. Predor si je ogledal skupaj z državnim sekretarjem v kabinetu predsednice vlade Gašparjem Gašparjem Mišičem ter predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor.
Če Avstrijci ne bodo mogli dokončali posla, ki so ga prevzeli od propadlega slovenskega Cestnega podjetja Maribor (CPM), in tega ne bodo narediti niti njegovi podizvajalci, bo moral Dars poiskati novega graditelja. Ker pa je to možno samo prek javnega razpisa, se utegne dokončanje predora zavleči, saj je - tudi če se ne bi nihče pritožil - potreben čas tako za pripravo dokumentacije za razpis kot za njegovo objavo (40 dni).
Sekretar Mišič verjame v optimalni scenarij: “Prepričan sem, da bomo promet skozi Markovec spustili pred koncem tega leta.” A to je težko uresničljivo, saj nameščanje elektro-strojne opreme po ocenah Darsa vzame šest mesecev.
Kdaj “hitri” odsek do Lucije?
Odsek hitre ceste Koper-Izola s predorom in projektiranjem vred Dars stane več kot 170 milijonov. Dodatnih 220 milijonov bi morali po grobi Knezovi oceni odšteti za nadaljnja “hitra” odseka - vse do Sečovelj in meje s Hrvaško. V najboljšem primeru bi ju lahko zgradili v treh do šestih letih. V pripravi pa je tudi državni lokacijski načrt (DLN) za hitro cesto med Bertoki in Dragonjo. Po Mišičevih zagotovilih bo država projekta za oba kraka hitre ceste vodila sočasno. Zaveda se, da gre prek Šmarij večina tranzitnega prometa. Razgrnitev DLN bo predvidoma to jesen.
MIRJANA CERIN