Slepi bodo “pretipali” rezervat
V naravnem rezervatu Škocjanski zatok so včeraj predstavili tipni model rezervata za slepe in slabovidne. Model je preizkusil tudi okoljski minister Roko Žarnić, ki si je zatem ogledal Krajinski park Sečoveljske soline. Tam so ga seznanil s sedem milijonov evrov vrednim evropskim projektom Mansalt - Človek in narava, s katerim si bodo prizadevali za ohranjanje biotske raznovrstnosti na območju solin.
KOPER, SEČOVLJE> Tipni model Škocjanskega zatoka za slepe in slabovidne je tridimenzionalni zemljevid (avtor je Roman Rener iz geodetskega inštituta RS, ki je izdelal tudi maketo Sečoveljskih solin), s katerim se lahko slepi in slabovidni orientirajo v prostoru.
“S tipnim modelom odpiramo naravni rezervat novim skupinam ljudi,” je naznanil Andrej Medved, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki upravlja naravni rezervat. “S pomočjo modela dobimo predstavo, kako je videti naravni rezervat. Veseli smo, da nas njegovi upravljalci že od vsega začetka upoštevajo pri urejanju okolja, da bi bilo prijazno tudi za slepe in slabovidne,” je zadovoljen Ljubo Daničič, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Koper.
V prihodnje tudi avdio vodič
“Tipni model bomo v naravni rezervat prinašali, ko ga bodo obiskali slepi in slabovidni. Kasneje pa bo obiskovalcem na voljo v bodočem informacijskem centru. Na opazovališčih načrtujemo še reliefne makete, s pomočjo katerih bi slepi in slabovidni lahko spoznavali posamezne ptice, razmišljamo tudi o avdio vodiču,” napoveduje Nataša Šalaja, vodja naravnega rezervata.
Okoljski minister Roko Žarnić je včeraj obiskal tudi Luko Koper. Na vprašanje, kaj je s težko pričakovanim državnim prostorskim načrtom (DPN), je odgovoril: “DPN za Luko Koper je v sklepni fazi, kjer gre za prevajanje dokumenta, da bi italijanska stran lahko hitreje reagirala. Z njihove strani ne pričakujem težav. Računam, da bomo to zgodbo končali v začetku prihodnjega leta.”
Po maketi se je s prsti sprehodil tudi okoljski minister Roko Žarnić. “Upam, da bodo slepi in slabovidni s pomočjo makete odkrili skrivnosti, ki jih doslej niso poznali, ko so hodili po teh poteh,” se nadeja. Pohvalil je Škocjanski zatok kot svetel primer biotske raznovrstnosti, pa tudi kot primer sožitja narave in človekove dejavnosti. Pritegnil mu je Gregor Veselko, predsednik uprave Luke Koper, ki je financirala izdelavo makete, vredne približno 5000 evrov. Spomnil je, da je Luka v ekološke projekte v desetih letih vložila več kot 30 milijonov evrov.
Sedem milijonov evrov za soline
Po ogledu Škocjanskega zatoka se je minister Žarnić odpravil še v Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS), kjer so mu predstavili evropski projekt Mansalt - Človek in narava. Gre za finančni instrument Life +, s katerim so v solinah uspešno pridobili kar sedem milijonov evrov, ki jih bodo namenili za dolgoročno ohranjanje biotske raznovrstnosti.
V petih letih, kolikor bo trajal projekt, bo Evropa primaknila 3,4 milijona evrov, nekoliko nižji znesek bo zagotovila država, 300.000 evrov bo prispeval Mobitel, 210.000 evrov pa še družba Soline. Kot smo izvedeli pri vodji KPSS Andreju Sovincu, jih v prihodnjem obdobju čaka kar nekaj pomembnih nalog. Med drugim bodo z dobrodošlim evropskim denarjem popravili čelne in morske vodne nasipe za nadzor vodnega režima, obnovili bodo v preteklosti degradirana območja, denimo sladkovodno mokrišče ob zapuščenem rudniku v Sečovljah, ki je pomembno bivališče ogrožene želve sklednice.
Navdušeni evropski ocenjevalci
Vse skupaj pa bodo nadgradili še z osveščanjem javnosti o pomenu tradicionalnega solinarstva, ki ohranja naravo in omogoča trajnostni razvoj lokalne skupnosti. Za dosego teh ciljev so v podjetju Soline, ki upravlja s KPSS, v okviru projekta na novo zaposlili 21 mladih iz domačega okolja.
Okoljski minister Žarnić je bil nad predstavljenimi dosežki v solinah vidno zadovoljen in je krajinski park izpostavil kot enega pomembnejših primerov dobre prakse, ki s svojim zgledom navdušuje tudi zahtevne evropske ocenjevalce. “Ti z denarjem ponavadi nagradijo le resnično najbolje pripravljene projekte, zato si soline zaslužijo izjemno pohvalo,” poudarja prvi mož okoljskega ministrstva.
Ker Žarnić kar ni mogel prehvaliti prizadevnosti in strokovne usposobljenosti zaposlenih v solinah, nas je zanimalo, ali drži informacija, da naj bi v prihodnje za javno vodno-gospodarsko službo na območju solin skrbel drug koncesionar, ki nima tako specifičnih izkušenj z obnovo nasipov.
Minister potrjuje, da so v Agenciji RS za okolje res pripravljali podlage za novo uredbo, vendar zadeve še niso tako daleč, da jih ne bi mogli spremeniti. “Kolikor se videl, v solinah dela specializirana ekipa, zato bi bilo nesmotrno, da bi domače dvorišče urejal nek tuj gospodar,” je s prispodobo odgovoril minister za okolje in prostor Žarnić.
NIVES KREBELJ, NATAŠA HLAJ
