Slovenci so ušli v cenejše hrvaške marine
Zasedenost Marine Portorož in Marine Koper se kljub gospodarski krizi ni spremenila. V obeh stavijo zlasti na stalne goste iz Nemčije in Avstrije. Drugačna je slika v Marini Izola, kjer je prostih 140 priveznih mest. Predvsem na račun slovenskih lastnikov plovil, ki so bodisi “ušli” v cenejše marine v hrvaški Istri ali pa jih je suša v denarnici prisilila v prodajo plavajočih domov.
ISTRA > V koprski marini, ki je najmanjša od treh istrskih komercialnih pristanov, se lahko pohvalijo, da nekatere stranke pri njih vztrajajo že dvajseto leto. Najštevilčnejši so gostje iz Nemčije, Avstrije in Madžarske, Slovenci zasedajo 40 odstotkov zmogljivosti.
Cena letnega priveza za 10-metrsko plovilo: Koper: 3763 evrov, Izola: 4089 evrov, Portorož: 4302 evrov.
Domačnost in vrhunske storitve
“To so stalni gostje, ki se težko odločijo za spremembe. Naša prednost je majhnost, ki jo združujemo z domačnostjo osebja in vrhunskimi servisnimi storitvami. Pomembno vlogo igra bližina mestnega središča in dobro izhodišče do ključnih prometnic,” direktor Rado Sluga opisuje tržne adute Marine Koper. Na voljo imajo 101 privezno mesto (71 mest je v morju in 30 na kopnem), največji dohodek pa ustvarijo z nudenjem storitev za pripravo plovil, torej servisom motorjev, nameščanjem jamborov in podobnim. S tovrstnimi opravili se ukvarjajo skoraj vse leto.
Če gre verjeti Slugi, jim kriza ni prišla do živega. “Borimo se za vsako stranko. Večinoma gre za povratnike, ki so z našimi uslugami zadovoljni, saj je naš pristop drugačen kot v večjih marinah,” je prepričan. Cenik za najem priveza je ostal nespremenjen, so pa poskrbeli za desetodstotni popust pri drugih storitvah.
V Marini Izola je lastnikom plovil na razpolago 630 priveznih mest. Vodja marine Matjaž France priznava, da je kriza dodobra oklestila njihove poslovne številke.
Leta 2008, ko je bila gospodarska rast na višku, so imeli čakalni seznam za najem prostih privezov.
V Izoli je prostih kar 140 privezov
Zdaj je nezasedenih kar 140 privezov. “Odšli so večinoma Slovenci. Razumljivo, saj je marsikdo poiskal cenejšo možnost, denimo v marinah zahodnega dela hrvaške Istre,” pojasnjuje France. Po njegovih besedah so tam cene za najmanj deset odstotkov nižje kot v slovenskih marinah.
Podobno kot v Kopru tudi v Izoli niso znižali cen privezov, čeprav France dodaja, da so dolgoletne najemnike razveselili s popustom na stalnost. “V to kategorijo sodi več kot polovica naših strank. Razmerje med domačimi in tujimi gosti je skorajda enako. Med slednjimi je največ Nemcev, Avstrijcev in Italijanov,” našteva France.
Akvatorij v marini zasedajo zlasti jadrnice. Sprejmejo lahko plovila, ki merijo do 40 metrov v dolžino, za krajši postanek pa celo 50-metrske plavajoče velikanke.
“Kriza je mimo,” je optimističen direktor Marine Portorož Sebastjan Selan. Že leta 2012 so ustvarili za sedem odstotkov več prihodkov kot leto poprej, letos pa naj bi bila rast od pet- do desetodstotna, zatrjuje. Prepričan je, da so dobre rezultate dosegli s prilagajanjem razmeram, z novimi idejami, pripravo posebnih ciljnih dogodkov in obvladovanjem stroškov. Za razliko od kolegov v koprski in izolski marini v Portorožu stavijo na pestro dodatno ponudbo (na območju marine nudijo različne športne dejavnosti, kopanje v bazenu, restavracijo, trgovine, po novem lahko gostijo tudi turiste v avtodomih) in bližino Pirana.
V marini je 1200 priveznih mest in vsa so zasedena. Slovenci imajo v najemu dobro polovico zmogljivosti, deset odstotkov je Italijanov, sledijo jim Nemci, Skandinavci in Rusi.
Selan pravi, da so navtične navdušence uspeli obdržati zaradi všečne lokacije in velikosti marine (je ena največjih v Jadranu), predvsem pa, ker so jim kljub krizi ponudili nekaj več za enako ceno. Zanje so pripravili posebne cenovno ugodne pakete s popusti na kakšne servisne in druge alternativne storitve. Tudi v Portorožu je cena za najem priveza ostala nespremenjena.
NATAŠA HLAJ
