Slovenska Istra je dobila svojo knjigo, skoraj enciklopedijo
Slovenska Istra, območje štirih občin med Jadranom, Dragonjo, Kraškim robom in Miljskimi hribi, je dobila svojo knjigo. Takšno, kot je pri nas še ni bilo. Predstavili so jo v ponedeljek v Pretorski palači v Kopru.
KOPER > “V preteklosti ta prostor tega ni uspel narediti, Slovenska matica pa se je lotila tega velikega založniškega koraka,” je v uvodnem nagovoru povedal dr. Salvator Žitko, ki je z dr. Mitjo Guštinom uredil monografijo. Knjiga s podnaslovom Zgodovina in družba je nadaljevanje knjige Slovenska Istra I - Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo, ki je izšla leta 2020.
Z njima je Slovenska matica (sozaložnik je koprski Libris) nadaljevala serijo monografij o slovenskih pokrajinah. Pred tem je izdala knjigo o Ljubljanskem barju, nato o Vipavski dolini, obsežnost in pomembnost Slovenske Istre pa so izdajatelje prisilili k izdaji dveh knjig.
dr. Mitja Guštin
urednik Slovenske Istre II
“Še posebej smo se potrudili, da bila naša pripoved zanimiva in razumljiva povprečnemu Slovencu.”
Knjiga je napisana poljudno, za najširše bralstvo
Delo je bilo zastavljeno zelo široko, skoraj enciklopedično, in obravnava vse vidike družbenega razvoja te regije. Pri njem je sodelovalo več kot 30 avtorjev, ki so na več kot 500 straneh pripravili 32 prispevkov. Vsi po vrsti so uveljavljeni strokovnjaki na svojem raziskovalnem in akademskem področju, spoštovani člani lokalne skupnosti.
“Knjiga je napisana poljudno, za najširše bralstvo. Še posebej smo se potrudili, da bi naš jezik, naša pripoved, bili zanimivi povprečnemu Slovencu. Po pogovoru s sodelavci smo prišli do dokaj obsežne knjige, ki je tudi prekoračila obseg dela in predvidene predračune. A smo na rezultat lahko ponosni, saj knjiga prinaša raznovrstne prispevke, ne samo iz humanistike. V njej bo našel zanimive stvari tudi nekdo, ki ga zanimajo ribištvo, kmetijstvo, tehnika, Tomos ... Naredili smo veliko delo, a če bi hoteli zajeti prav vse, bi knjiga bila še dvakrat debelejša,” je za Primorske novice povedal Mitja Guštin.
Z zamudo je vstopil v slovenski nacionalni prostor
V knjigi Slovenska Istra II je predstavljen zgodovinski razvoj in kulturno izročilo, na katerih temelji današnji življenjski utrip te pokrajine, ki ji je tisočletna vpetost v romanski prostor vtisnila pečat z močnim beneškim pridihom. “Vsa zgodovinska obdobja smo predstavili enakovredno, brez protežiranja. Zelo zahtevno se je bilo prebiti skozi labirinte zgodovinske naracije, saj je ta prostor prežet z zgodovino,” je povedal Salvator Žitko, ki je tudi prispeval jedrni del knjige o formiranja mestnih komun Kopra, Izole in Pirana v stoletjih Serenissime in avstrijski vladavini.
V mozaiku bogate in razgibane preteklosti in družbenoekonomskega razvoja obalnega prostora so tudi kritični pogledi, skozi katere pronica pretekla pa tudi današnja podoba prostora, ki je z določeno zamudo kot zadnji vstopil v slovenski nacionalni prostor. Publikaciji daje vrednost tudi vrednotenje razvojnih dosežkov v novem tisočletju.
Novi ljudje prinesejo nove navade
Avtorji so obdelali tudi razvoj šolstva in zdravstva, pa književnosti, tako slovenske kot italijanske, umetnosti, glasbe, urbanizma, kmetijstva, turizma in vseh področij človeškega življenja. Začenja se sicer s sestavkom dr. Marka Pavlihe Na morski strani Triglava.
“Zame je zelo tehten prispevek dr. Nevenke Troha, ki govori o zelo občutljivem času po drugi svetovni vojni, ki ga danes ne razumemo več. Morda pa ga bomo ponovno razumeli glede na aktualna dogajanja. Prav tako je zanimiv prispevek Damirja Josipoviča o spremembah demografske slike. S tem, ko se demografija spreminja, ni več pomembna samo stara arhitektura, temveč novi ljudje prinesejo nove življenjske navade, kulture. To pripelje do sprememb tistega starega, sploh, če je to staro nemočno in hira. Pri selitvah prihaja tudi do osebnih dram, kar se je zgodilo tudi pri nas,” še dodaja Guštin.
