Slovensko kmetijstvo čaka na lepše čase
Dohodki v kmetijstvu so v zadnjih dveh letih močno padli in so najnižji v zadnjih desetih letih. Razlog tiči v nizkem obsegu kmetijske proizvodnje, ki je še vedno močno odvisna od vremenskih razmer.
PORTOROŽ > “Razmere v slovenskem kmetijstvu niso preveč rožnate. Upajmo, da bo vreme vsaj nekaj naslednjih let kmetijstvu zopet bolj naklonjeno, in če bo tako, potem lahko pričakujemo boljše ekonomske rezultate,” je na včerajšnjem tradicionalnem letnem posvetu zadružnikov v Portorožu opozorila dr. Tina Volk iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
Glavno besedo ima - vreme
Stopnja samooskrbe pri vrtninah je 35-odstotna, pri koruzi pa 75-odstotna.
Obseg kmetijske proizvodnje v zadnjih letih zelo niha in je še vedno močno odvisen od vremenskih razmer. Lani in predlani jo je vreme precej zagodlo zlasti pridelovalcem zelenjave, kar se odraža tudi pri stopnji samooskrbe. Ta je - še posebej pri zelenjavi in krompirju - še vedno zelo nizka, kar pomeni, da pridelamo manj, kot porabimo. Pri drugih pridelkih ni opaziti kakšnih zelo izrazitih trendov pri spremembah stopnje samooskrbe, čeprav ta precej niha, saj je povsem odvisna od letine.
Nekoliko boljše je stanje pri živalskih proizvodih, kjer so stopnje samooskrbe višje in bolj stabilne; izjema je le prašičje meso. Pri mleku in perutninskem mesu je proizvodnja že vrsto let večja od domače porabe, v zadnjem času pa beležijo presežke tudi pri proizvodnji govejega mesa.
Povečuje se neposredni izvoz živih živali in surovega mleka. “Pred vstopom v EU so vse mleko odkupile domače mlekarne, zdaj več kot polovico mleka izvozimo v EU. Prav tako narašča tudi delež izvoza živih živali. V letu 2012 je znašal kar 83 odstotkov,” pojasnjuje Volkova. Kar je ne čudi: “Rejci pač prodajo tja, kjer bodo iztržili več. Na ta način pa se žal izgublja precej dodane vrednosti, ki bi jih lahko ustvarila naša predelovalne industrija.” Odkupne cene za rejce so v zadnjih letih doma resda porasle, so pa še vedno pod povprečjem EU, pri mleku pa so odkupne cene celo nižje kot pri večini drugih članic.
Nihajo tudi cene
Ne le obseg proizvodnje, tudi cene v kmetijstvu v zadnjih letih močno nihajo. Po letu 2010 so precej v vzponu. V zadnjem letu so porasle predvsem cene krompirja, zelenjadnic, sadja in hmelja, precej pa so padle cene oljnic in žita. “Pri tem je treba poudariti, da so bile te cene v zadnjih letih nadpovprečno visoke,” opozarja Volkova. Tudi živalski proizvodi niso pri tem nobena izjema. “V zadnjih letih se je precej podražilo perutninsko meso in mleko, pa tudi večina drugih pomembnejših živalskih proizvodov, izjema je govedina, ki je nekoliko cenejša kot lani.”
Država za kmetijstvo letno nameni približno 380 milijonov evrov.
PETRA VIDRIH