Slovensko morje, kljub izzivom, ostaja zakladnica biotske pestrosti
Na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo so se v okviru Dnevov pomorstva 2025 zbrali strokovnjaki, raziskovalci in poznavalci morskega okolja. Razpravljali so o izzivih, ki jih prinašajo spremembe v morskih ekosistemih, predvsem na področju školjkarstva.
PIRAN > Raziskave, ki so jih predstavili na včerajšnjem strokovnem posvetu Varovanje slovenskega morja in ekosistemske storitve na Morski biološki postaji Piran, obravnavajo vpliv okoljskega stresa na zdravje ter prirastek školjk, spremembe v planktonskih združbah in vpliv na školjkarstvo ter prisotnost mikroplastike na gojiščih školjk v Piranskem zalivu. Poleg tega so se strokovnjaki posvetili tudi vprašanju vplivov sidranja na morsko dno ter možnim ukrepom za zmanjšanje negativnih posledic.
“Osredotočili smo se na raziskave, ki imajo visoko znanstveno vrednost, hkrati pa so uporabne za širšo javnost, predvsem za tiste, ki morje potrebujejo pri svojem delu ali ga uporabljajo v rekreacijske namene,” je utemeljila dr. Patricija Možetič, znanstvena svetnica in vodja raziskovalnega programa Raziskave obalnega morja.
dr. Janja Francé
biologinja
“Ko je bilo sušno leto, e bila biomasa fitoplanktona zelo nizka, naslednje leto si tudi ni opomogla. V lanskem letu, ko je bilo padavin več, pa je bila biomasa večja. To nedvomno vpliva na fitnes (op. zdravje) školjk.”
Ploski črvi - novi plenilci v školjčiščih
Školjkarstvo, kot posebna panoga akvakulture, se močno razlikuje od ribogojstva. Biologinja doc. dr. Andrea Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo je pojasnila, da so klapavice poleg vira prehrane pomemben člen ekosistema in gradnik morskega okolja. V zadnjih letih so raziskovalci analizirali vzroke za upad proizvodnje školjk v EU, med katere sodijo bolezni školjk, plenilci, škodljiva cvetenja alg, onesnaževanje, vplivi podnebnih sprememb in pomanjkanje prostora za školjčišča.
Ob nenasitnih oradah - pred letom 2023 so bile prav njim pripisane 50-odstotne izgube pri proizvodnji teh školjk, navajajo predstavljeni podatki - so se pojavili še klapavicam škodljivi ploski črvi. Školjkarjem so največ škode povzročili med poletjem 2023 in jesenjo 2024, navaja Ramšak. “Nimamo natančnih podatkov, kako huda je bila gospodarska škoda, a v navedenem obdobju so bili najštevilčnejši.” Biolog in vodja Morske biološke postaje Piran dr. Borut Mavrič je dodal, da ploski črv ni parazit, temveč plenilec, ki prodre v školjko in jo poje. “Gre za organizme, ki še niso dobro raziskani, njihova razrast pa kaže na določene spremembe v ekosistemu,” je podčrtal.
dr. Borut Mavrič
vodja Morske biološke postaje Piran
“Zaradi manjšega volumna se slovensko morje hitreje ohlaja, dodatno pa nanj vplivajo tudi pritoki sladke vode. Organizmi, ki naseljujejo naše morje, so temu prilagojeni, kar otežuje prepoznavanje vpliva človekovih dejavnosti.”
Ramšak pravi, da rešitve za školjkarsko panogo vidijo v tem, da bi školjkarjem omogočili selitev vzreje školjk na lokacije, ki so nekoliko bolj oddaljene od obale in bolj prijazne za vzrejo. To so, denimo, že storili v sosednji Italiji, slovenski strokovnjaki pa predlagajo lokacijo na odprtem morju pred Izolo.
Opažajo “kaos” v fitoplanktonu
Biologinja dr. Janja Francé pa je izpostavila, da imajo spremembe v planktonu velik vpliv na školjkarstvo. “Struktura fitoplanktona je nedvomno pomembna za školjke, saj je za slednje glavni vir prehrane prav fitoplankton.”
Kot pravi, v zadnjem času opažajo velik “kaos” v fitoplanktonu, ker je zelo občutljiv na klimatske pogoje. “Ko je bilo sušno leto, e bila biomasa fitoplanktona zelo nizka, naslednje leto si tudi ni opomogla. V lanskem letu, ko je bilo padavin več, pa je bila biomasa večja. To nedvomno vpliva na fitnes (op. zdravje) školjk,” je sklenila. Po njenih besedah strokovnjaki opažajo, da tudi poletne nevihte prinašajo nove hranilne snovi, na katere se fitoplankton hitro odzove. “Glede na druge stresne dejavnike, s katerimi se soočajo školjke, je nedvomno pomembno, da je hrana primerna in prisotna v dovolj velikih količinah,” je še dodala.
Slovensko morje ostaja zibelka biotske pestrosti
Mavrič je pojasnil, da je slovensko morje pod velikim človeškim vplivom, kar velja tudi za italijansko in hrvaško stran. “Morje je povezano in ne pozna meja, ti pritiski so veliki. Dejstvo je, da se je to okolje v zadnjih 100 do 200 letih močno spremenilo,” je dejal.
Dodaja, da je slovensko morje specifično, v njem pa je vplive človeške dejavnosti težje zaznati. “V tem sistemu prihaja do številnih motenj - temperaturnih nihanj, vpliva plitvosti in burje, ki v zimskih mesecih še dodatno znižuje temperaturo morja. Zaradi manjšega volumna se morje hitreje ohlaja, dodatno pa nanj vplivajo tudi pritoki sladke vode. Organizmi, ki naseljujejo naše morje, so temu prilagojeni, kar otežuje prepoznavanje vpliva človekovih dejavnosti. Kljub temu se spremembe dogajajo in so opazne.” Poudarja pa, da to okolje kljub vsemu ostaja bogato po številu vrst.
