Sneg pod Mangrtom, povodenj v Piranu
Po dolgem toplem poletju se je zdel padec temperature za več kot 15 stopinj Celzija skorajda nemogoč. V Posočju so sicer vajeni hitrih spomladanskih in jesenskih prehodov iz bunde v kratke rokave in obratno, toda, da bi kar s kopanja šli na sneg, tega pa še ne. Pošteno se je ohladilo tudi v slovenski Istri, kjer so imeli nekaj težav z močnim vetrom, ki je med drugim raztrgal pregrinjalo na strehi Pomorskega muzeja.
MANGRTSKO SEDLO, PIRAN>Še prejšnji teden je v vročem vremenu Idrijca z več kot 20 stopinjami Celzija vabila na kopanje, včeraj pa so zaradi novozapadlega snega zaprli cesto na Mangrtsko sedlo. “Vremenskim napovedim gre zaupati,” sta se v nedeljo odločila skrbnika planinske koče na Mangtrskem sedlu Vanda in Erik Cuder.
Ovce že v dolini
Zvečer sta se z nadmorske višine 1906 metrov odpeljala domov v Bovec. “Sneženje sva pričakovala, saj v tem času na Sedlu 2072 metra visoko ni redkost. Počakala bova na napovedano lepše vreme in se v kočo vrnila danes ali jutri. Septembra bo koča ob lepem vremenu odprta vsak dan, oktobra le še ob koncih tedna. Seveda pa je vse odvisno od vremena,” pravi Erik Cuder. Če bi ostala v koči, bi se zbudila v snegu, ki je prekril vršace vse do nadmorske višine 1600 metrov. Na srečo so v nedeljo tudi ovce spravili s hriba na mangrtsko planino na višini 1300 metrov.
Včerajšnji sneg ni prvi na Mangrtskem sedlu v letošnjem poletju. Za dan in pol ga je zasnežilo že sredi avgusta.
Dež lil v pisarne muzeja
Streha Pomorskega muzeja, ki jo prenavljajo, je vso noč kljubovala dežju in vetru, proti tramontani pa zaščita nad odkritim delom strehe včeraj zgodaj dopoldne ni vzdržala več. Dvignilo jo je, dež pa je zalil pisarne v najvišjem nadstropju in zmočil tudi manjši del arhivskega gradiva. Tramontana je dvignila zaščito nad odkritimi deli strehe, dež pa je lil v najvišje nadstropje. Najslabše so jo odnesle pisarne kustosinj, ki so jih morali čim prej izprazniti. Na pomoč je prihitelo približno 25 gasilcev iz Pirana, Sečovelj in Nove vasi ter opremo in gradivo hitro pomagalo spraviti na varno.
“Dve poplavi v treh letih, to je res preveč! Najprej voda v solinarskem muzeju, zdaj še tu,” je vila roke direktorica muzeja Martina Gamboz. Dež je zmočil tudi več kosov arhivskega gradiva, gre predvsem za knjige. “Voda jih je poškodovala, a mislim, da niso uničene. Več bo jasno, ko se bodo posušile,” še pravi Gambozova.
Po krajši ohladitvi se vse do konca septembra obeta toplejše vreme z več kot 20 stopinjami Celzija.
SR, NB
