So porušili del obzidja ali le plast fliša?
V zaselku Kortina pri Sv. Antonu je nekoč stalo gradišče s trojnim obzidjem. Njegove ostaline niso le vir védenja o preteklosti, pač pa tudi preglavic zdajšnjih lastnikov tamkajšnjih zemljišč. Kljub temu, da so uredili vso dokumentacijo za gradnjo, soseda opozarja, da so med posegom uničili del zgodovinskega zidu.
KORTINA> Na območju zaselka Kortina pri Sv. Antonu je prvo utrjeno naselje stalo že v bronasti dobi. Obdajalo ga je trojno obzidje, ostaline iz rimskega obdobja pričajo tudi o vodnem zbiralniku na vrhu grebena.
Najdbe bi morali ohraniti
Lastnica enega od zemljišč na območju arheološkega najdišča zdaj tam gradi hišo oziroma nadomestni objekt. “Nisem arheologinja, a otroštvo in mladost sem preživela na arheoloških izkopavanjih, zato sem prepričana, da je bil zid, ki so ga odkrili med gradbenimi posegi, umetna tvorba in bi ga bilo treba ohraniti,” opozarja Renata Šribar, hči arheologa Vinka Šribarja, ki je pred nekaj manj kot 50 leti raziskoval gradišče na Kortini.
Pravi, da so v tem primeru zaspale pristojne strokovne službe, ki bi morale skrbeti za dediščino. Kljub opozorilom, da je dediščina ogrožena, so dovolile nadaljnje posege, tudi gradnjo. “Glede na zdajšnje stanje, ko je zid že porušen in zgrajen na novo, je pomembno premisliti o neodgovornem ravnanju pristojnih služb. Čeprav kortinske arheološke najdbe, kot navaja poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah Zavoda za varstvo kulturne dediščine, mogoče res niso zelo pomembne, bi jih morale te službe ohranjati, osveščati ljudi o njihovem pomenu ter o merilih za poseganje v naravno in kulturno okolje,” pravi Šribarjeva, ki poudarja, da osebno nima nič proti sosedom.
Lastnica ima vsa dovoljenja
Lastnica zemljišča Majda Stepančič pa pravi, da je pridobila vso zahtevano dokumentacijo. “Na parceli je že prej stal objekt, ki ima hišno številko, zdaj postavljamo nadomestni objekt. Kopali smo le za podporni zid, ki smo ga zgradili iz materiala, ki je že bil na parceli. Arheologi so bili trikrat na zemljišču, naredili so testne sonde terena, zatem so prišli še enkrat in zemljišče pregledali brez naše prisotnosti. Obvestili smo jih tudi, da bomo zgradili zid,” našteva in dodaja, da tudi sama zagovarja ohranjanje arheoloških ostalin in kulturne dediščine.
Renata Šribar, po poklicu antropologinja, pa meni, da so na sosedovem zemljišču med gradnjo novega podpornega zidu uničili historično gradnjo, zato je o tem obvestila Zavod za varstvo kulturne dediščine. Skupaj s kolegico je namreč videla dva niza kamnitih skladov relativno pravilnih oblik, z ravnimi linijami na stičnih točkah in brez grušča med nizi. “Na dan, ko sem obvestila zavod, ni nihče prišel pogledat, kaj se dogaja. Ob naknadnem obisku je bil zid že porušen.”
Star zid ali naravni kamniti skladi?
Na očitke, da niso dovolj zavarovali arheoloških najdb v Kortini, vodja piranske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Bruno Purger odgovarja: “Na podlagi raziskav lahko z gotovostjo trdimo, da na zemljišču ni arheološkega potenciala in da material, ki je bil odstranjen med posegom, ni imel arheološke vrednosti.” Lastnica je pred gradnjo pridobila kulturnovarstvene pogoje, na zemljišču so bile opravljene raziskave in ker niso našli arheoloških ostalin, je bilo zemljišče sproščeno za gradnjo. Edino napako je lastnica naredila v upravnem postopku, ker je z gradnjo začela, ko še ni imela kulturnovarstvenega soglasja, a ga je pridobila naknadno, je še dodal Purger.
Že med predhodnimi arheološkimi raziskavami, ki jih je izvedel Center za preventivno arheologijo, so med drugim ugotovili: “Prostor je terasiran, po pripovedovanju domačinov naj bi vsaj del teras strojno zgradili šele pred desetletji.” Purger pa je v odgovoru na prijavo nedovoljene gradnje med drugim zapisal, da so kamniti bloki peščenjaka del naravno lomljenega flišnega zaporedja kamnin in ne zid iz kamnitih skladov, kot trdi Šribarjeva.
HELENA RACE
