Socialno podjetništvo ne stremi zgolj h kapitalskemu dobičku

KOPER> Socialno podjetništvo, kakor imenujemo njihovo podjetno naravnanost, namreč ne zasleduje zgolj visokih kapitalskih donosov, ampak je motivirano s socialnimi in okoljskimi cilji. In medtem ko v nekaterih evropskih državah socialna podjetja zaposlujejo v povprečju deset odstotkov vseh zaposlenih, je ta tip podjetništva, ki ponuja dolgoročne možnosti za nove zaposlitve in razvoj, pri nas še dokaj nov pojav.

“V Sloveniji smo eno enoumje žal zamenjali z drugim, saj nismo dopustili preživetja nekaterih dobrih praks, ki smo jih v preteklosti že imeli,” je na ponedeljkovih Odpiranjih, ki sta jih v Središču Rotunda pripravila koprski Zares in fundacija Friedrich Naumann Stiftung, opozorila strokovnjakinja s tega področja in nekdanja ministrica v Ropovi vladi (pristojna za regionalni razvoj) mag. Zdenka Kovač, ki je orisala dolgo pot do ponovne aktualizacije humane ekonomije v Sloveniji.

Kovačeva si je že leta 1994 skupaj z Jadranko Vesel prizadevala za uveljavitev socialnih in delavskih kooperativ. “Žal je bil tranzicijski cunami tako močan, da je s temi idejami takoj pometel in šele sedanja ekipa poslancev je zmogla preboj ter sprejela zakon.” Ta bo začel veljati januarja prihodnje leto. “Zakon morda še ni popoln, vendar je najpomembneje, da imamo temelj za ustanavljanje in razvoj socialnih podjetij in odpiranje novih delovnih mest,” je pojasnil predlagatelj zakona Tadej Slapnik, poslanec Zaresa.

Socialno podjetje, ki ima lahko veliko oblik (fundacija, kooperativa, združenje, zadruga), daje prednost rasti socialnega kapitala, dobički se vračajo v razvoj in rast zaposlenih, torej gre za neprofitno načelo. “Pomembna razlika s socializmom pa je, da gre za zasebno pobudo,” je razložila Kovačeva. V ZDA se od uspešnih podjetij že dolgo pričakuje, da del dobička vlagajo v reševanje socialnih problemov. Najbolj znani vzorniki te prakse so Bill Gates, Jamie Oliver in Oprah. “Treba je začeti vlagati v človeka, v njegovo znanje in razvoj veščin, ne zgolj v beton,” je prepričana Kovačeva.

V Ljubljani jutri odpirajo Gostilno dela, ki je rezultat projekta Tovarne dela - Vstop v svet dela z gostinsko dejavnostjo. Projekt je namenjen mladim iz ranljivih ciljnih skupin, starim od 17 do 25 let. Stevan Stavrevič, predsednik društva DSP Center za razvoj socialnega podjetništva, je opisal pot od ideje, zbiranje mladih in njihovo usposabljanja, skozi katero so vsi dobili poklicno kvalifikacijo, pet pa jih je dobilo zaposlitev. Na delavnicah so vabili mimoidoče na malico in razgovor o tem, kaj bi od gostilne v lokalnem okolju želeli, potem so skupaj urejali in opremljali prostor, prispevali pa so tudi ves pribor in posodo. Eden od mladih pa bo zdaj šel tudi na trimesečno usposabljanje v London k Jameiju Oliverju. PV