Socialno podjetništvo še v povojih
Socialno podjetništvo, ki v drugih slovenskih regijah že beleži nekaj primerov dobrih praks, je v Istri še v povojih. V koprskem središču Rotunda so prve korake k spodbujanju tovrstne oblike podjetništva naredili s projektom Socialno podjetništvo - nove priložnosti zaposlovanja in trajnostni razvoj podeželja Istre.
KOPER> Projekt, ki se februarja izteka, v Središču Rotunda pa so ga danes predstavili javnosti, je bil po besedah direktorja Rotunde Bojana Mevlje med lokalnim prebivalstvom dobro sprejet.
Postregel je s šolo socialnega podjetništva, ekskurzijo in ogledom primerov dobrih praks v Prekmurju. V skladu z načeli socialnega podjetništva so v okviru projekta razvili tudi dve delovni mesti na kmetijah. Končuje ga študija potencialov za razvoj tovrstne oblike podjetništva v regiji.
Avtorji projekta, pri katerem sta sodelovala še Zavod Eko Humanitatis in Združenje Ekoloških kmetov Obala, vidijo priložnosti za razvoj socialnega podjetništva v regiji predvsem na področju ekološke pridelave in predelave, turizma in dela s starejšimi.
Na območju Istre je registrirano le eno socialno podjetje - Zavod Vrtnica
Čeprav je Sloveniji do zdaj registrirana le peščica socialnih podjetij, jih je po besedah organizatorjev projekta kar nekaj, ki pri svojem delovanju sledijo miselnosti socialnega podjetništva. Na območju Istre je registrirano le eno, in sicer piranski Zavod Vrtnica.
Razkorak med zanimanjem za tovrstno obliko podjetništva in številom registriranih socialnih podjetij po mnenju Mevlje kaže na to, da sistemsko okolje in zakonodaja v Sloveniji še ne spodbujata razvoja socialnega podjetništva, potrebna pa bi bila tudi močnejša podpora občin.
Zakaj imamo tako malo socialnih podjetij v Istri?
Vzrok za relativno skromno zastopanost v Istri gre po besedah Daneta Podmenika iz Zavoda Eko Humanitatis iskati tudi v dobri gospodarski razvitosti regije in podeželja.
Prebivalce Prekmurja, kjer že beležijo nekaj primerov dobrih praks s področja socialnega podjetništva, sta k iskanju novih idej in povezovanju prisilili prav gospodarska kriza in negativni gospodarski kazalniki, je poudaril.
V Središču Rotunda bodo v okviru stičišča nevladnih organizacij Obalno-kraške regije tudi letos nadaljevali s svetovanjem in pomočjo za nevladne organizacije.
Po oceni Mevlje so od leta 2009, odkar deluje stičišče, sodelovali s približno tretjino oziroma med 400 in 500 od skupno 1300 delujočih nevladnih organizacij v regiji. Nevladnikom ponujajo pomoč pri projektnem, davčnem, računovodskem in pravnem svetovanju, ki jo bodo letos dopolnili še z mentorstvom.
STA