Sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave nad Kemiplasom

DEKANI > Kemiplas je 29. maja lani vložil umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave in pri tem navedel, da je v času postopka prisilne poravnave - postopek je sodišče uvedlo februarja istega leta - odpravil vzroke za insolventnost, izhaja iz sklepa sodišča z dne 6. januarja 2015, objavljenega na straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Največji upnik se je odpovedal vsem terjatvam

Največji upnik Tamol se je odpovedal vsem terjatvam do Kemiplasa, s čimer so se obveznosti družbe zmanjšale za dobrih sedem milijonov evrov. Na tej podlagi družba že tedaj ni bila več prezadolžena, saj je izkazovala pozitiven kapital po namenski sestavljenih izkazih za potrebe vložitve umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave v višini 2,83 milijona evrov na dan 15. maj 2014.

Z zmanjšanjem obveznosti do Tamola pa se je za isti znesek tudi povišal dobiček družbe, ki je na navedeni datum znašal 6,99 milijona evrov. Posledično je bilo nepokrite izgube manj, kot je polovica osnovnega kapitala, s čimer je bila odpravljena tudi kapitalska neustreznost, izhaja iz rednega poročila dolžnika za maj 2014.

V obrazložitvi sklepa o ustavitvi postopka prisilne poravnave zdaj sodišče pojasnjuje, da predlagatelj lahko predlog za prisilno poravnavo umakne brez privolitve upnikov. Umik pa ni dovoljen v primeru, če poslovodstvo dolžnika ali upniški odbor sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki ali če upniški odbor ali ločitveni upniki sprejmejo sklep o povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki.

Ali je umik predloga prisilne poravnave vložila upravičena oseba?

Dolžnik je predlog za začetek postopka prisilne poravnave umaknil 29. maja lani, torej dan prej, kot je upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala. Izjava o umiku predloga za prisilno poravnavo pa učinkuje v trenutku, ko je dana oziroma jo sodišče prejme. Zato je po prepričanju sodišča obravnavani umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave tudi dovoljen.

Pri tem je bilo še vprašljivo, ali je umik predloga prisilne poravnave vložila upravičena oseba, torej Majda Perhavec, ki je deset dni prej dala izjavo o odstopu z mesta direktorice. Sodišče je pri tem ugotovilo, da iz vsebine sklepa o odstopu Perhavčeve in imenovanju novega direktorja Milana Zupančiča izhaja, da se omenjeni sklep sprejme in uveljavi šele po pridobitvi predhodnega soglasja sodišča. To pa je soglasje k imenovanju Zupančiča dalo 9. junija.

Iz ravnanja Perhavčeve, od sopodpisa dopolnitve predloga za izdajo soglasja in umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave, nedvomno izhaja, da je odstopno izjavo podala pod razveznim pogojem, z učinkom od dne izdaje soglasja sodišča. Konstitutivni učinek njene odstopne izjave je zato nastopil šele 9. junija. Tako je sodišče ugotovilo, da je umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave vložila Majda Perhavec kot upravičena oseba.

STA