Sodni boj, ker med grobovoma ni prehoda

TINJAN > Danjel Bizjak iz Trsta je pred desetimi leti želel prepeljati posmrtne ostanke dedka, babice in strica s pokopališča sv. Ane v Trstu na pokopališče na Tinjanu, kjer so svojci v preteklosti živeli.

Grobno polje na majhnem tinjanskem pokopališču mu je dodelil tedanji tajnik Krajevne skupnosti (KS) Škofije Jože Palčič. Nato, pravi, je dovoljenje za prekop dobil še od slovenskega konzulata in prefekture v Trstu ter od tržaškega pokopališča. 22. maja leta 2003 je pripravil pogreb treh svojcev, dal delati betonski okvir družinskega groba in naročil še marmorno ploščo.

Tajnik KS mu je dodelil grobno polje tik ob že 70 let starem grobu manjših dimenzij, v katerem je počivala teta Semedelčanke I. P. (polno ime hranimo v uredništvu), menda daljnja sorodnica Bizjakovih svojcev. Bizjak zatrjuje, da sta bila grobova sprva ustrezno oddaljena drug od drugega in je bil med njima možen prehod.

Zlepa ni šlo

Septembra istega leta je umrl oče omenjene Semedelčanke. Pokopala ga je v stari tinjanski družinski grob, ki so ga prekopali in obrobili z začasnim lesenim okvirjem, tako da je dobil nekoliko večje, za današnji čas standardne mere. Mesec pozneje, ko je na sosednjem, Bizjakovem grobu bila nameščena tudi marmorna plošča, je ugotovila, da se grobova stikata in da med njima ni možen prehod.

Bizjak pripoveduje, da ga je gospa poiskala, a da so se prvotni poskusi sporazumne rešitve nastale zadrege kmalu izjalovili v spor. “Padale so obtožbe, da sem naš grob naredil na črno brez dovoljenj, pa da sem oskrunil njihovega, ker sem pomotoma prevrnil vazo s cvetjem. Uvidel sem, da se bo težko dogovoriti o čemer koli.”

I. P. na drugi strani trdi, da Bizjak že od samega začetka ni bil pripravljen sodelovati. O tem, da je grob uredil na črno, pa da se je prepričala na Komunali Koper. “Tam vodijo evidenco pokopov. V računalniku ni bilo podatkov o njihovem grobnem polju. Do septembra tistega leta je bil pri Komunali zabeležen le pokop mojega očeta,” utemeljuje.

Zaradi posega v grob njenega očeta in tete je vložila tožbo zoper Bizjaka, pa tudi zoper KS Škofije kot sokrivo za nastali zaplet.

Sledila je desetletje dolga sodna kalvarija, v kateri sta obe strani dobivali bitke na različnih stopnjah, dokončna zmaga pa je z lanskoletno pravnomočno sodbo okrajnega sodišča šla I. P..

Iz sodbe je razbrati, da je izvirni greh zakrivila KS Škofije, ki je napačno upravljala vaško pokopališče, ne da bi v celoti upoštevala občinski odlok in zakon o pokopališki dejavnosti. Temu, da so bile razmere na vaškem pokopališču v tistem času dokaj neurejene, pritrjuje tudi tedanji predsednik sveta KS Škofije Igor Letig. Podrobnosti o primeru se ne spomni, saj da se je z Bizjakom dogovarjal tajnik KS Palčič, ki pa je preminil že julija 2003. Z Bizjakom naj tajnik ne bi sklenil najemne pogodbe, to naj bi KS storila naknadno.

Prestaviti ga mora za 20 centimetrov

Sodišče je odločilo, da morata Bizjak in KS premakniti njegov družinski grob 20 centimetrov stran od groba svojcev I. P. Bizjak na to ne pristane in od januarja išče pravico še na ustavnem sodišču. Slednje o primeru še ni odločilo, medtem pa ga je doletela sodna izvršba. Ker groba ni premaknil sam, bo to jutri po vsej verjetnosti (če ustavno sodišče ne bo ustavilo postopka) storil izvršitelj Tadej Poljak v sodelovanju z delavci Komunale. Stroške posega bo nato terjal tako od KS kot od Bizjaka. Poljak pravi, da ga vsebina tokratne izvršbe ne preseneča. “Res pa je, da takšnega primera - premikanja družinskega groba - še nisem imel,” priznava.

Danes še zadnji poskus

V KS Škofije se bojijo, da bodo vsi stroški postopka na koncu na njihovih plečih, saj da je tudi plačilo stroškov sodnih postopkov šlo le z njihovega računa. Predsednica Vlasta Vežnaver je včeraj dala pobudo, da bi se danes na skupnem sestanku z obema sprtima svojcema pokojnih usedli za skupno mizo in poskušali poiskati pot do dogovora.

Ta bo najbrž trnova ali še bolj verjetno nemogoča. Bizjak si želi, da bi I. P. pristala na odložitev izvršbe do odločitve ustavnega sodišča, saj bi v primeru, da sodišče odloči v njegov prid, nastala še večja zmešnjava. Semedelčanka pa je odločna. “Septembra bo deset let od smrti očeta. Nič več ne bomo čakali. Skrajni čas je, da mu uredimo dostojen grob.” ILONA DOLENC