Sodobne izolske čipke na ogled
V izolskem Muzeju Parenzana je na ogled razstava učenk izolske sodobne čipkarske šole, ki je začela delovati v tem šolskem letu pod vodstvom Alenke Križmančič iz goriške čipkarske šole Fondazione Scuola Merletti di Gorizia.
IZOLA > V Izoli so šele pred dvema letoma odkrili znanje sprva znamenite in zatem skoraj pozabljene čipkarske šole, ki je delovala med leti 1881 in 1936 in je sledila tradiciji beneške klekljane čipke. Šolo klekljanja je sprva vodila Maria Teresa Vascotto, Izolanke so ustvarjale predvsem tračno - metrsko čipko.
Zatonu šole je botroval vzpon industrije ribjih konzerv, ki je ženskam omogočila lažji in hitrejši zaslužek. Ob zaprtju so učiteljico Luigio Pugliese tedanje italijanske oblasti poslale učit v Idrijo, material z vsemi vzorci in načrti pa je morala predati na upravo šole v Gorici. Od tedaj so se za izolskimi čipkami izgubile vse sledi.
Razstava v Muzeju Parenzana v Ulici Alme Vivoda 3 bo na ogled do 15. julija. Muzej je odprt od torka do sobote med 9. in 12. uro ter med 18. in 20. uro, v nedeljo pa samo dopoldne.
V tem šolskem letu pa je učiteljica goriške čipkarske šole Alenka Križmančič začela poučevati izdelovanje čipk v Izoli. Pouk je potekal enkrat na teden v Manziolijevi palači, obiskovalo ga je 19 učenk z različnim predznanjem, ena je bila stara komaj šest let. Šolo bodo nadaljevali jeseni. Nekatere Izolanke so si zanjo namreč prizadevale dolga leta. Istrske ljubiteljice klekljanja so obiskovale podružnico goriške čipkarske šole v Miljah, stik z vodstvom goriške šole pa so navezale, da bi eno od izpostav ustanovili v Izoli. Izolske klekljarice si želijo, da bi izolska čipka spet dobila mesto na zemljevidu klekljarstva.
Srečko Gombač, ki prek društva Histron upravlja z Muzejem Parenzano, pravi, da sta prepoznavnosti izolskega klekljanja botrovala še dva dogodka. “Leta 2010 je izšla knjiga Rosite D' Ercoli, v kateri je bilo prvič objavljeno gradivo učenk nekdanje izolske čipkarske šole. V našem muzeju pa smo pred dvema letoma predstavili dokumente Izolanke Ave Marie Cullot, ki je pred smrtjo podarila ravnateljici goriške šole svoje vzorce iz začetka 20. stoletja.”
MIRJANA CERIN