Solinarska kulturna dediščina pod vodo
V Krajinskem parku Sečoveljske soline ugotavljajo, da je poplavna ujma še najmanj prizadela pridelovalno območje Lera, medtem ko so Fontanigge z Muzejem solinarstva še vedno pod vodo. Zaradi poplavljene ceste so dostopne le z morske strani, saj je reka Dragonja prestopila bregove in na nekaterih mestih celo prebila brežino.
SEČA> Prav na tem območju bo škoda precejšnja, čeprav vodja parka Andrej Sovinc opozarja, da bi lahko bile posledice naraslih voda manjše, če bi ustrezne službe primerno vzdrževale vodotoke strug Dragonje in Drnice v gornjem toku in če bi preprečili nenadzorovano zasipanje površin ob vodotokih, kjer se razlivajo visoke vode.
Zakaj na Leri ni večjih posledic
Ne nazadnje pa bi morali znova usposobiti tudi črpalke za vodo na Fontaniggah, dodaja Sovinc, s čimer bi lahko odvajali naraslo vodo. Ta sistem so uspešno uporabili na Leri, kjer so delavci vso noč prečrpavali padavinske vode z Lere, ki so gravitacijsko speljane na črpališče pri upravni stavbi.
“Tudi zato tukaj pravzaprav ne bomo občutili kakšnih posledic,” je zadovoljen direktor podjetja Soline - pridelava soli Alojz Jurjec. Prepričan je, da je to še en dokaz več, da so takšna črpališča na solinah nujna, saj vzdržujejo poplavno varnost ne le solin, temveč tudi Sečovelj, bližnjega letališča in zaledja. “Ne drži torej ocena Agencije RS za okolje, da so črpalke nepotrebne in jih koristimo zgolj zaradi pridelave soli,” je kritičen.
Očitki državnim službam
Sicer pa je do državnih služb precej kritična tudi direktorica Pomorskega muzeja Martina Gamboz: “Gre za vprašanje prioritet, zato upam, da se bo država kmalu odločila, da je treba Sečoveljske soline nujno zaščititi celostno. Odločitev, da je del Fontanigg s solinarskim muzejem ovrednoten kot kulturni spomenik, nosi s seboj odgovornost za zagotovitev primerne zaščite,” ugotavlja Gambozeva.
NATAŠA HLAJ,
LEA KALC FURLANIČ
Več o tem pišemo v sredini tiskani izdaji Primorskih novic.
