Soline in Piran na pot k Unescu
Sečoveljske soline in Piran bi lahko postala Unescova svetovna dediščina. Osnutek vloge za uvrstitev na poskusno listo so že sestavili, a postopki vpisa in nominacije so izredno zapleteni in dolgi. Če želijo pobudniki uspeti, se mora za to truditi tudi lokalna skupnost in svoj razvoj naravnati trajnostno ter se za to odpovedati nekaterim projektom.
PIRAN > Osnutek vloge, ki bi Sečoveljske soline in Piran lahko pripeljala na poskusno listo Unescove svetovne kulturne dediščine, so že pripravili. Pri njegovem oblikovanju so sodelovali Znanstveno-raziskovalno središče ZRS Univerze na Primorske, Zavod za varstvo kulturne dediščine in Krajinski park Sečoveljske soline, projekt podpira tudi piranska občina, postopek pa bo moralo speljati ministrstvo za kulturo.
Priložnost za turizem
A prej kot v enem letu odločitve ni pričakovati, pot do dejanske nominacije pa je še daljša. “Priprava izhodišč je ambiciozna in zahtevna naloga, a verjamemo v to idejo in imamo podporo občine ter ustanov,” pravi Katharina Zanier z ZRS. Za zdaj še preverjajo, kako bi sploh zastavili kandidaturo, kolikšno območje bi zajeli, ali bi predlagali tudi soline v Strunjanu ...
Prepričani pa so, da je pot v smeri Unesca prava. “Gre za razmislek, kako bomo izkoristili preteklost in dediščino za kakovostno sodobno in bodoče življenje,” pravi Mitja Guštin z ZRS. Uvrstitev na Unescovo listino namreč kraju veliko prinese. “Turizem je prva gospodarska veja piranske občine. Da ga razširimo, potrebujemo nove načine, kopališki turizem ni dovolj,” dodaja Guštin.
Do leta 2020 se bo število turistov iz predvsem azijskih držav povečalo za 350 milijonov, že danes pa je 40 odstotkov turizma povezanega s kulturo, našteva Marko Stokin iz Združenja za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij (Icomos), ki je posvetovalno telo Unesca. Meni, da bi Slovenija morala več storiti na tem področju, za zgled pa navaja Kitajsko in Belgijo, ki sta v zadnjih letih sistematično predlagali kraje na Unescovo listo. Svetel zgled je tudi Ferrara v Italiji; mesto je bilo na Unescov seznam vpisano leta 1999, zatem se je pridružilo še 31 občin v okolici in zdaj je v Unescu celotna kulturna krajina.
Občina podpira
“Unesco pomeni najvišjo normo, cvet tega, kar lahko ponudimo svetu, saj mora imeti lokacij univerzalno vrednost za cel planet. V Krajinskem parku Sečoveljske soline menimo, da imamo argumente za to,” je optimističen vodja parka Andrej Sovinc.
Soline so izredna krajina, ki temelji na večstoletni tradiciji. Način pridelave soli je enak, kot so ga v 14. stoletju prinesli s solin na Pagu, in ga ne uporabljajo nikjer drugje. Petola (podlaga na dnu kristalizacijskih bazenov) namreč ne uspeva južneje od Paga, severneje pa tako ali tako ni solin, našteva Sovinc.
Zaveda pa se, da so kriteriji za uvrstitev na seznam Unescove dediščine zelo ostri in nominacijo lahko ogrozijo posegi v okolici. Nova marina, podaljšanje letališke steze ali igrišče za golf so lahko oteževalni elementi. Zato se mora celotna lokalna skupnost odločiti, na kak način želi razvijati svoj potencial.
A občina pobudo podpira, pravi župan Peter Bossman. “Razglasitev za Unescovo dediščino bi pomenila javno in formalno priznanje in bi še povečala turistični obisk,” dodaja.
O priložnostih, ki jih krajem prinaša Unescova titula, v teh dneh govorijo na Inštitutu za dediščino Sredozemlja ZRS v Piranu. V projektu jadranskega čezmejnega sodelovanja IPA 2007-2013 Ex.Po Aus poleg Pirana sodelujejo mesta, ki so že na Unescovem seznamu (Dubrovnik, Split, Poreč, Mostar, Kotor, Butrint, Krf, Alberobello, Ravenna in Ferrara) in lahko delijo izkušnje o kandidiranju za poskusno listino in zatem za nominacijo.
Na konferenci so med drugim spoznali pilotni projekt iz Dubrovnika, kjer si prizadevajo, da bi muzej v središču kraja prekrili z sončnimi paneli, ki so na videz povsem enaki opečnatim korcem.
HELENA RACE
