ŠOUP bo kuhala referendumski golaž

KOPER> Na ŠOUP menijo, da je Zakon o malem delu slab in lahko resno ogrozi ne le študente in mlade diplomante, ampak celoten trg dela. Zakon ureja novo obliko fleksibilnega dela, za katerega v ŠOUP menijo, da je brez vsakršnih socialnih pravic. Mali delavec ne bo imel plačane malice, regresa, prevoza na delo, odpovednega roka, porodniškega dopusta, bolniške, so izpostavili v ŠOUP.

Bojijo se, da bi zakon širil mezdno delo

V ŠOUP menijo, da zakon ne omejuje študentskega dela, ampak širi mezdno delo na ostale socialne skupine (brezposleni, upokojenci, tujci).

“Študentsko delo danes obsega 3,7 odstotka trga dela, malo delo pa bo razširilo obliko mezdnega dela tudi na druge skupine in bo lahko obsegalo do 30 odstotkov trga dela,” trdijo v ŠOUP. “Povečanje števila upravičencev do takšnega dela prinaša slabosti predvsem za študente, saj bodo zaradi obveznosti študija najmanj fleksibilni in bodo ob povečani konkurenci težko dosegli kvoto 720 ur,” še predvidevajo v študentski organizaciji.

Zakaj je država dopustila takšno stanje?

V ŠOUP se sicer strinjajo, da je študentsko delo preraslo svoje okvire, vendar se hkrati sprašujejo, zakaj država ni uvedla močnejših oblik nadzora in je dopustila takšno stanje. Poudarjajo še, da že sedaj obstajajo vzvodi nadzora študentskih servisov, vendar se jih država ne poslužuje (računovodsko sodišče, inšpekcijski nadzor in nadzor nad podeljevanjem koncesij).

Predstavnik ŠOUP v ŠOS Marko Pavlič izpostavlja: “Študentje smo stalno opozarjali na slab nadzor nad panogo študentskega dela in pozivali vlado naj ukrepa, hkrati pa predlagali, da se uvede enotna evidenca vpisov, ki bi onemogočala podaljševanje študentskih statusov v namene izkoriščanja študentskega dela. Najlažje pa je sedaj s prstom kazati na tistega, ki je sistem izrabljal, saj s tem skriješ glavnega krivca - državo z njeno neurejeno zakonodajo.”

Študij le še za bogate?

V ŠOUP poudarjajo, da za študente trenutna oblika študentskega dela predstavlja socialni korektiv, saj je štipendij premalo in so prenizke. Z uvedbo malega dela bi postal dostop do študija omejen študentom, ki ne izhajajo iz premožnejših družin, in tistim, ki ne bivajo v univerzitetnih središčih, menijo v ŠOUP, kjer se bojijo, da bo malo delo brezposelnim ter mladim diplomantom onemogočalo prehod v redne zaposlitve, saj se bodo delodajalci raje posluževali cenejše delovne sile - malih delavcev. Menijo, da bi morala država upokojencem zagotoviti dostojne pokojnine, ne pa nove oblike dela.

Nika Štravs za sodelovanje vseh socialnih partnerjev

Predsednica ŠOUP Nika Štravs je o zakonu o malem delu dejala: “Potrebno se je pogovarjati o drugačnih rešitvah ureditve študentskega dela in to ob enakovrednem sodelovanju vseh (socialnih) partnerjev. Zakon v predlagani obliki ne prinaša niti začasne rešitve težke gospodarske situacije v Sloveniji.”

NR