Spomin ostaja, živel bo tudi v galeriji
Natanko pred enim letom je tragedija v izolski bolnišnici, ko sta ugasnili življenji zdravnika ter policista, za vedno zaznamovala to ustanovo in celotno slovensko zdravstvo. Smrt izjemnega specialista, urologa Luisa Guillerma Martineza Bustamanteja, je pustila ogromno kadrovsko vrzel. Urološka dejavnost je bila ohromljena več kot pol leta. Napori bolnišnice so se obrestovali, privabili so nove urologe. V čast umrlega zdravnika pa bodo sredi septembra odprli spominsko avlo v prvem nadstropju.
IZOLA > Spominska avla, poimenovana po urologu Luisu Guillermu Martinezu Bustamanteju v prvem nadstropju izolske bolnišnice, je skoraj nared za otvoritev 14. septembra. Dotlej bodo še dopolnili nekaj fotografij s tem preminulim urologom, ki je slovel med bolniki in kolegi ter si v Istri ustvaril družino.
Tragedija je zaznamovala vse
Njegovo življenje je pred letom v streljanju prebivalca iz Istre in bolnika te bolnišnice ugasnilo na bolnišničnem hodniku. Tragedija je močno pretresla ne le vse zaposlene in prebivalce Istre, temveč celotno slovensko zdravstvo in domačo ter tujo javnost. Prvič se je pri nas zgodilo streljanje v zdravstveni ustanovi in prvič je pod streli ugasnilo življenje zdravnika. “Spomin na cenjenega preminulega sodelavca bo za vedno živel v nas in z nami, pa tudi v naših bolnikih, ki se jim je izjemno požrtvovalno razdajal. Zato so ga spoštovali in imeli zelo radi,” pravi direktor izolske bolnišnice Radivoj Nardin.
Hkrati se je odprlo vprašanje varnosti v vseh zdravstvenih ustanovah, zlasti v bolnišnicah. “Tudi mi smo okrepili delo varnostnika. Ta je zdaj v stavbi prisoten 24 ur na dan in ima zelo pogoste obhode, predvsem povsod tam, kjer so čakalnice ambulant in se zadržujejo bolniki,” pravi Nardin.
V čast temu mlademu zdravniku mehiškega rodu bodo 14. septembra odprli spominsko avlo z njegovimi fotografijami. Avlo sicer še urejajo, a večina fotografij je že nameščena.
Novi urologi sodelavci in zaposleni
Do tragedije je imela izolska bolnišnica dva urologa - poleg Martineza še Željka Vidakovića, ki je prav tedaj odhajal v pokoj, in urologa na izteku specializacije Miloša Petrovića, ki je stopil na samostojno pot v ambulanti. Kot omenja Nardin, je kljub izjemnim naporom preostalih dveh nastala v izolski urološki dejavnosti po tragediji velika kadrovska vrzel. Zato so se čakalne vrste začele daljšati. “Že res, da je občasno na pomoč prihajal še urolog iz Ljubljane, vendar smo se zavedali, da nujno potrebujemo urologa, ki bi takoj prevzel ambulanto in tudi vse operacije.Znano pa je, da urologov v Sloveniji povsod primanjkuje in zaposlitev novega specialista se je zdela skoraj misija nemogoče. Nismo obupali in smo domala z lučjo pri belem dnevu iskali nove urologe.”
Vmes so se z nekim urologom že uspešno dogovarjali za zaposlitev, a so jim ga je pred nosom speljali v Ljubljani. Nato so se povezali z reškim univerzitetnim kliničnim centrom in od marca dalje prihajajo njihovi urologi zdravit in operirat urološke bolnike v izolsko bolnišnico. “Gre za pogodbo o trajnem sodelovanju, ki se že obrestuje. Pa ne le to, z njihovo pomočjo smo dejavnost urologije dvignili na zavidljivo raven. Vsi znajo in se tudi učijo slovenskega jezika, težav pri stikih z bolniki ni. Tudi čakalne dobe za urologijo so zdaj najkrajše v državi, zato k nam že prihajajo tudi bolniki od drugod. Rakavi bolniki pa so obravnavani in zdravljeni takoj,” našteva direktor. Dodaja, da posvečajo urološki dejavnosti pozornost tudi, ko gre za posodabljanje opreme.
Pa ne le tovrstna okrepitev; pred približno dvema tednoma so uspeli najti še urologa in ga zaposliti. Gre za uglednega specialista Andreja Grajna, ki je prišel iz tujine, kjer je delal v sklopu organizacije Zdravniki brez meja.
Bolnišnica se trudi zaposliti še enega urologa in se o tem že dogovarja z možnimi kandidati. Slišati je, da naj bi še enega urologa zaposliti že septembra. Šlo naj bi za Slovenca, ki je doslej delal v tujini.
JASNA ARKO
