Sprehod po lepih spominih
Danes bo portoroški Avditorij, ki je kot osrednji kulturni hram močno zaznamoval utrip slovenske Istre, praznoval polnih 40 let. Z nekdanjima direktoricama Fanči Kuhar in Jano Tolja ter dolgoletno organizatorko prireditev Ireno Dolinšek smo se sprehodili po spominih na poslovne izzive in dogodke, ki zaznamovali minula desetletja v Avditoriju.
PORTOROŽ> Najdlje je portoroški Avditorij vodila Fanči Kuhar, ki je bila direktorica od leta 1987 do 1997.
Idejni oče Avditorija je bil dolgoletni direktor portoroškega Casinoja Nino Spinelli, arhitekturno pa ga je zasnoval Edo Mihevc. Slovesno so ga odprli 15. oktobra 1972, vse do danes pa ga je vodilo 14 direktoric in direktorjev, vključno s sedanjim, Markom Česnikom. Na njegovem odru so nastopili številni umetniki svetovnega slovesa, tradicionalne prireditve, ki so ga najbolj zaznamovale, pa so Piranski glasbeni večeri, novoletni koncert, Festival slovenskega filma in Melodije morja in sonca, ki se dva dni po jubilejni prireditvi, v soboto, 7. julija, spet vračajo na oder Avditorija. TA
Pravi, da je imela srečo z mlado in zagnano ekipo, ki je dala vse od sebe, ko je bilo treba oblikovati sodobno programsko zasnovo. “Bili smo zelo ambiciozni. Lotili smo se številnih projektov, ki so nato postali stalnica. Nekateri so se ohranili še danes, denimo, Melodije morja in sonca. Zasnovali smo prireditev ob 300. obletnici Tartinijevega rojstva, Piranske glasbene večere, zamislili smo si novoletne koncerte,” Kuharjeva niza bogato bero dogodkov. Spomni, da je bil Avditorij priljubljeno kongresno središče, kot prizorišče tradicionalnih srečanj pa so ga izbirale tudi različne slovenske cehovske organizacije.
Kuharjevo žalosti, da Avditorij še vedno ni uspel oblikovati jasnega koncepta, zaradi česar je zdaj pristal na stranskem tiru. Opozarja, da je ustanova veliko izgubila, ko so v hotelih zgradili kongresna središča, donosne dejavnosti so se preselile v druga prizorišča kot kulturni dom pa Avditorij nikoli ni zaživel.
Šestletno obdobje, ko je kulturni hram vodila Jana Tolja, so zaznamovale velike naložbe - obnova Gledališča Tartini v Piranu in gradnja strehe nad poletnim prizoriščem v Portorožu.
Prireditev ob 40-letnici bo danes ob 21. uri na poletnem prizorišču. Ob spremljavi orkestrov Big Banda RTV Slovenija in Obalnega komornega orkestra pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla se bodo predstavili Ana Dežman, Tinkara Kovač, Branko Robinšak, Nuša Derenda, Faraoni, Anika, Slavko Ivančić in solistki - violinistka Sidonija Lebar in oboistka Maja Kojc. Nastopili bodo tudi plesalci skupin Flip, Metulj in Twirling iz Pirana v koreografiji Siniše Bukinca ter člani skupine Rosa Klementina in Solinarske družine. Vstopnine ni.
V lepem spominu ji bo ostala zlasti otvoritev piranskega gledališča, ki ga je s svojim prihodom počastil tedanji predsednik države Milan Kučan. “Hudo mi je, ko vidim, da je prizorišče premalo izkoriščeno. Pirančani ga žal ne jemljejo za svojega,” ne razume Tolja. Zdi se ji, da bi lahko turistično gospodarstvo s kančkom dobre volje rešilo tudi Avditorij in mu povrnilo ugled.
Pomemben kamenček v mozaik pa je prispevala tudi nekdanja organizatorka prireditev Irena Dolinšek, ki je s svojim optimizmom prežela marsikateri dogodek, še posebej solinarski praznik. Po njeni zaslugi pa je ameriški filmski distributer Buena Vista kot najboljši evropski dogodek leta izbral premierno predstavitev filma Pirati s Karibov, ki so ga v Avditoriju pripravili v gusarskem slogu in poželi številne pohvale.
NATAŠA HLAJ
