Sredi Sečoveljskih solin so začeli graditi male terme na prostem
Na degradiranem območju sredi Sečoveljskih solin so začeli graditi male terme oziroma talasoterapijo na prostem. Gre za novo ponudbo krajinskega parka, s katero nameravajo obiskovalcem omogočiti nadzorovano izkoriščanje zdravilnih danosti solin, ne da bi pri tem povzročali škodo v naravnem okolju.
SEČA> Termalno zdraviliško dejavnost, ki bo delovala predvidoma od maja do septembra, urejajo na območju opuščenih solinskih bazenov na Leri. Tam bodo do konca marca zgradili več lesenih hišic, ploščadi, mostičkov in bazenov.
Podobne, a precej enostavnejše terme na prostem že delujejo v Izraelu, Jordaniji, ob obali Mrtvega morja in severni Grčiji (soline Kitros). V bližnji prihodnosti pa nameravajo podoben projekt - poimenovali so ga Ninsko blato - uresničiti tudi v Ninu pri Zadru.
Projekt, ki so ga izdelali v PIA Studiu iz Portoroža, predvideva gradnjo 14 lesenih pritličnih hišic različnih velikosti, kjer bodo tudi gostinski lokal, ploščadi za sončenje, prhanje, ploščadi za knajpanje, terapevtski bazeni, bazenska ploščad, skladišče ter prostori za masaže in zdraviliške storitve. Po načrtih bo velik del objektov nadkritih.
Za gradnjo le naravni materiali
Šlo bo za preprosto arhitekturo iz naravnih materialov (uporabili bodo sibirski macesen, ki najbolje kljubuje visoki vsebnosti soli v okolju) in blata, ki se bo navezovala na tradicionalne konstrukcijske rešitve za gradnjo solinarskih lop, nasipov in kanalov.
Tudi vsa infrastruktura bo strogo prilagojena manjši skupini obiskovalcev (največ 50 v eni skupini, na dan bi se lahko v termah na prostem izmenjalo osem skupin), pri obratovanju pa bodo koristili naravne vire energije.
Paradni konji talasoterapije so solinsko blato ali fango, slanica in matična lužina. Nekateri obiskovalci solin zelo dobro poznajo zdravilne učinke morskih danosti, saj so jih solinarji že večkrat zasačili pri mazanju z blatom in kopanju v slanici. To pa je izrecno prepovedano, saj lahko s takšnim početjem ogrozijo tradicionalno pridobivanje morskih kristalov in poškodujejo občutljivo plast petole, ki preprečuje mešanje soli z blatom.
Male terme bodo poskusno obratovale do maja, nato se bo od pet do osem zaposlenih v celoti posvetilo obiskovalcem.
Za naložbo milijon evrov
Kot je pojasnil vodja projekta Bojan Strajnar iz podjetja EVB, so k sodelovanju pritegnili nekatere priznane slovenske strokovnjake z različnih področij (pulmologije, dermatologije in poznavanja lokomotornega sistema). Zdravniška skupina - imena specialistov do dokončne potrditve ostajajo skrivnost - bo pripravila strokovno mnenje o prednostih, ki jih bo nudila talasoterapija na prostem.
Pri projektu malih term gre za izjemen finančni zalogaj, ki je po oceni Alojza Jurjeca iz podjetja Soline - pridelava soli vreden kar milijon evrov, pa vendar po drugi strani predstavlja dodano vrednost, s katero bi soline lahko postale svojevrstna butična ekološka turistična destinacija. “Posojilo smo dobili v matičnem podjetju, Telekomu, kjer so imeli posluh za uresničitev te zelene naložbe, ki je usmerjena v trajnostni razvoj okolja,” je zadovoljen Jurjec. NATAŠA HLAJ
