Stadion bi odeli v umetno travo

IZOLA > Za posege, ki so menda nujni za pridobitev uporabnega dovoljenja za vzhodno tribuno iz leta 1992 oziroma za njeno legalizacijo, naj bi občina odštela 54.000 evrov. Dovoljenja se nadeja še ta mesec. Stadion, ki so ga uredili pred 49 leti, pa naj bi s tem zadostil pogojem za pridobitev tekmovalne licence Nogometne zveze Slovenije.

S 16 ur na teden na deset ur na dan

Da bi članska nogometna ekipa lahko znova igrala doma in se ji ne bi bilo več treba voziti v Piran, bi 8000 kvadratnih metrov igralne površine, kjer je zdaj več blata kot trave, prekrili z umetno travo. Ta mora ustrezati certifikatu Mednarodne nogometne zveze FIFA, zato bi zanjo morali plačati 300.000 evrov. Do 30 odstotkov tega zneska, 90.000 torej, bi dobili od Fundacije za šport; vsaj tako upajo.

S postavitvijo umetne trave po zgledu Pirančanov (v Kopru je nimajo) bi stadion bolje izkoristili. Na njem bi lahko igrali do deset ur na dan, medtem ko so doslej kvečjemu 16 ur tedensko, in ne bi bili več odvisni od lepega vremena. V občini zatrjujejo, da bi tako prihranili denar, saj je vzdrževanje naravne trave drago. Bodoče igrišče z umetno podlago želijo izkoristiti v polni meri, zato nameravajo prihodnje leto postavili še reflektorje. Za izdelavo dokumentacije so predvideli 80.000 evrov.

Poznavalci, ki se sklicujejo na izkušnje Pirančanov pri obnovi stadiona, pa opozarjajo, da bo občina za omenjene pridobitve odštela bistveno več, kot napoveduje - kar 500.000 do 600.000 evrov. Samo reflektorji jo bodo stali več kot 150.000 evrov.

Denar bi lahko smotrneje porabili

Manj bi porabila, če bi ohranila naravno travo. Za njeno vzdrževanje ni v preteklosti porabila niti 10.000 evrov na leto. Ker pa so avgusta lani na stadionu dovolili treninge (običajno so omogočali zgolj tekme), je že po dobrem mesecu prišlo do nepopravljive škode, opozarjajo naši sogovorniki, ki pa se ne želijo izpostavljati. Prav tako ne drugi, ki škodo ocenjujejo na 150.000 evrov. S tolikšnim zneskom bi občina po njihovem mnenju lahko zamenjala umetno travo na dveh pomožnih igriščih ob stadionu ali pa salonitno streho v rokometni dvorani ter popravila vsaj eno od puščajočih streh športnih dvoran v Arrigoniju ali Livadah, ki ju uporabljajo srednješolci oziroma osnovnošolci. Hkrati s stadionom bi morali obnoviti vsaj dve dvorani, menijo tudi v Športni zvezi Izole z Alenko Šarkanj na čelu.

Andrej Bertok, direktor Centra za kulturo, šport in prireditve, ki upravlja športno infrastrukturo, pa opozarja, da so poškodbe na umetni travi pogostejše kot na naravni in da bi kazalo urediti tudi dodatno pomožno nogometno igrišče.

MIRJANA CERIN