Stanovalce v Olmu moti sečnja dreves
Nekatere prebivalce koprske primestne soseske Olmo je razburila nedavna sečnja dreves v tamkajšnjih notranjih parkih (atrijih) in med ozkimi ulicami, ki vodijo do pritličnih domov. Medtem ko neomajni pristaši narave nasprotujejo takšnim posegom, pa v KS Olmo odgovarjajo, da niti enega drevesa niso posekali brez privolitve stanovalcev.
KOPER> Privrženci naravnega toka dogodkov, ki se ne strinjajo s podiranjem dreves, spominjajo, da je bilo Olmo zasnovano kot zeleno naselje. Namenjeno je bilo prišlekom, ki so se z vasi v mesta selili zaradi zaposlitve. To so bili ljudje, ki so se s težavo navadili bivanja v betonskih naseljih, saj so na vasi živeli v sožitju z naravo in so okrog svojih hiš obdelovali zemljo.
“Tudi zato so v Olmu zasnovali koncept, ki bi jim na nek način še vedno omogočal stik s prvobitnostjo. Če pogledate, ima vsaka pritlična hišica v tem naselju zaplato zemlje tako s sprednje kot z zadnje strani. Žal so v zadnjih letih v notranjih parkih in med ulicami podrli vsaj 30 odstotkov dreves. Ali jih bodo sploh kdaj nadomestili z novimi?” se sprašuje Martina Tomšič.
Predsednik Krajevne skupnosti Olmo Slobodan Popovič zagotavlja, da so in še bodo na tista območja, kjer so posekali največ dreves, posadili nova. Na nekaterih delih, kjer so se odstranjena drevesa dobesedno dotikala hiš ali streh, pa bodo to storili le na željo tamkajšnjih stanovalcev.
“Niti enega drevesa nismo posekali, ne da bi imeli v rokah pisno soglasje stanovalcev. Nekateri so nas sami prosili, naj poskrbimo za varno odstranitev starih ali motečih dreves, ki so se preveč nagibala na kakšno od streh ali z vejami udarjala ob okna. Na nekaterih lokacijah je bila sečnja nujna, ker so 40 in več let stara drevesa predstavljala hudo nevarnost za ljudi in nepremičnine. Spomnite se zadnjih neurij, ko se je izkazalo, da korenine starih dreves ne morejo več kljubovati vremenskim razmeram,” pojasnjuje Popovič. NH
