Stepišnik obljublja skorajda milijardo evrov pomoči podjetjem

KOPER > Država želi po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika s posameznimi shemami pomagati tako mikro, majhnim kot srednjim in velikim podjetjem, in sicer predvsem z vzpostavitvijo finančnega servisa preko SIB Banke, da bi podjetja lažje prišla do kreditov za obratna sredstva, za tehnološki razvoj in za sanacijo samih podjetij.

150 milijonov evrov za mikropodjetja, do 500 milijonov evrov malim in srednjim podjetjem

Ena shema, vredna do 150 milijonov evrov, bi bila namenjena mikropodjetjem. V drugi shemi, za katero bi namenili med 300 in 500 milijonov evrov, bi komercialne banke preko SIB Banke malim in srednjim podjetjem nudile kredit za obratna sredstva. V tretji shemi “bi do milijarde evrov lahko koristile ta kredit velika podjetja”, v še eni shemi pa bi preko državnih poroštev družbi za upravljanje terjatev bank komercialne banke pretvorile svoje kredite v lastniške deleže.

Za pridobitev denarja za te sheme bi SIB Banka med drugim lahko najela kredit pri Evropski banki za obnovo in razvoj ali pri Evropski investicijski banki, je menil Stepišnik: “Predvsem je pa pomembno, da bi predvsem od prodaje državnega premoženja ta denar šel za sanacijo terjatev bank in pa gospodarstva.”

130 milijonov evrov za energetsko obnovo stavb

Pri spodbujanju potrošnje prebivalstva je Stepišnik omenil projekt energetske obnove stavb. Ta projekt preko ekosklada že poteka, do konca leta bo razdeljenih približno 130 milijonov evrov za ta namen, je navedel minister. “To je projekt, ki se ga splača nadaljevati tudi prihodnje leto,” je poudaril Stepišnik.

Minister je ob zapiranju aktualne finančne perspektive kot večjo problematiko navedel črpanje evropskega denarja ter omenil možnost prerazporeditve tega denarja med ministrstvi in med projekti na ravni občin. “Do 30. junija, če ne bodo pripravljeni projekti, tako da bi lahko počrpali ta denar, se bo denar razporedil na rezervne projekte,” je pojasnil. Dodal je, da obstaja tudi možnost prerazporeditve denarja med ministrstvom za kmetijsko in okolje ter ministrstvom za infrastrukturo in prostor.

Državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič je glede reševanja podjetij poudaril, da “mi ne rešujemo mrličev”, ampak perspektivna podjetja, s čimer preprečujejo kasnejšo večjo škodo. Primorje je državo stal približno pol milijarde evrov, je spomnil Mišič in dodal: “Koliko bi nas šele stal Cimos, če bi šel v stečaj.” Pri tem je opozoril na neizmerno škodo, ki nastane ob propadu podjetij, zlasti v smislu izgube inženirskega in tehničnega znanja, ki ga premorejo zaposleni.

Mišič je spomnil na primerjalne prednosti države in še posebej obalne regije, kot je denimo tovorno pristanišče. Predsednik uprave Luke Koper Bojan Brank je opomnil, da je na besedni ravni podpora politike Luki vedno prisotna, zatakne pa se ponavadi pri izvedbi.

Odlaganje odvečnega mulja povzroča preglavice Luki Koper

Brank je izpostavil problematiko odlaganja odvečnega mulja, ki se nabira pri poglabljanju pristanišča. Po njegovih besedah je njihov cilj pridobiti pravico odlaganja materiala tudi na parceli, ki leži na ankaranski strani in je trenutno zaradi odločbe ustavnega sodišča ne morejo uporabljati. “To bi nam ob tehnologiji, ki jo želimo v tem konkretnem primeru uporabiti, omogočilo, da potem v šestih tednih lahko zadevo pripeljemo do konca,” je dodal.

Pri parceli, namenjeni tretjemu pomolu, ki trenutno ni v uporabi, Brank apelira na državo, da čim prej odloči v postopku za pridobitev pravice uporabe tega zemljišča. Minister je omenil, da se zadeva že rešuje. Brank pri teh načrtih kot ključnega pomena razume tudi dialog z lokalnim prebivalstvom. Brank poudarja, da sedanja količina pretovora ni samoumevna, zato so nujne infrastrukturne naložbe, pri čemer pa potrebujejo soglasje in pomoč vseh deležnikov.

Brank je omenil tudi pobudo, da bi Luka državi ponudila prvovrstna kmetijska zemljišča, ki jih ima v lasti v Prekmurju, v zameno za zemljišča za potrebe širitve pristanišča na Koprskem.

STA