“Steve Jobs je sam nadzoroval tudi sestavo jedilnikov v menzi.”
“Seveda me je novica o smrti Steva Jobsa razžalostila. Mnogim je bil idol in vzornik,” pravi Jernej Strasner, študent računalništva in informatike na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru. Pred dnevi se je vrnil s trimesečne prakse v slovitem Applu.
Izbran je bil med mnogimi, znanje in reference, ki jih je tam pridobil, pa so velika naložba za prihodnost, verjame 21-letnik iz Šareda nad Izolo.
Prav v času Strasnerjevega bivanja v Silicijevi dolini je Steve Jobs odstopil z mesta izvršnega direktorja Appla. “To na delo v podjetju ni vplivalo,” pripoveduje Strasner. “Apple je že dolgo dejansko vodil Tim Cook; Jobs je bil na bolniški. Bilo pa je očitno, da mora biti z njegovim zdravjem zelo hudo, da se je odločil za ta korak.”
Jobs je namreč v podjetju skrbel skoraj za vse. “Vodil je razvoj, veliko idej je bilo njegovih. Večina, bi rekel. Nadzoroval je vse, tudi sestavo jedilnikov v menzi; zanj je bilo pomembno, da imajo zaposleni dobre razmere za delo,” našteva Strasner, ki je bil - med drugim - izjemno presenečen prav nad hrano v menzi. Tudi tam je Jobsov čarobni dotik, kot kaže, deloval. “Hrana je bila odlična, raznovrstna, prav nič tipično ameriška,” je navdušen Primorec. “Jedilniki so bili skrbno sestavljeni, ni bilo svinjine in govedine, ločevali so beljakovine in ogljikove hidrate ...”
Dokaj poceni hrana v Applovi menzi je bila tudi edini študentov strošek med bivanjem v ZDA. Za vizo, letalsko vozovnico in stanovanje je poskrbelo Jobsovo podjetje. Strasnerja so dodelili ekipi, ki mu je takoj dala praktično nalogo. Pri tem so mu pustili skoraj proste roke, kar ga je na začetku šokiralo, kasneje pa je bil nad tem navdušen. “Samo približno so mi povedali, kaj od mene pričakujejo. Rekli so mi, tu imaš aplikacijo za iPhone in Mac, veliko stvari ne deluje, angažiraj dizajnerja, naredi kaj,” se spominja Strasner. Svoje ideje je predstavil ekipi in ko je dobil povratne informacije, je nadaljeval z delom.
V treh mesecih je uspešno opravil nalogo, za to pa je delal več kot 12 ur na dan. To je v Applu dokaj običajen delavnik, če odštejemo odmora za kosilo in večerjo ter sprostitev v sobi za biljard. Strasner se je tako oddolžil podjetju, ki mu je dalo enkratno priložnost. Izbran je bil med več deset tisoč prosilci z vsega sveta; na koncu so jih sprejeli 300. K uspehu je precej pripomoglo dejstvo, da je že prej razvil nekaj aplikacij za iPhone in iPad, med drugimi aplikacije za kino sporede, študentsko prehrano, sledenje ladijskih kontejnerskih pošiljk ter budilko, ki prikazuje čas in vreme na katerikoli lokaciji na svetu. Nekaj malega je s temi aplikacijami tudi zaslužil. Že od malega se navdušuje nad tehnologijo, zadnje čase pa se ukvarja predvsem s programiranjem.
“Apple je ogromno podjetje, samo v Silicijevi dolini ima približno 20.000 zaposlenih, po celem svetu pa 50.000. Razvoj tehnologije in programov poteka hkrati, kar je tudi velika Applova prednost,” pripoveduje študent tretjega letnika Famnita, ki po diplomi namerava nadaljevati študij v ZDA. Čim bliže Silicijevi dolini, tem bolje.
Burni odzivi na Jobsovo smrt ga niso presenetili. “Čeprav je bil bolj vase zaprta oseba. Svojo zasebnost je strogo varoval, v javnosti se je pojavil samo ob predstavitvi novih izdelkov. V poslovnem svetu je bil bolj znan, bil je vzor mnogim podjetnikom in direktorjem, saj je Apple iz nič razvil v najdonosnejše podjetje na svetu,” razmišlja naš sogovornik, ki najpomembnejšo Jobsovo zapuščino strne v tri točke: iPod, ki je povzročil revolucijo v glasbenem svetu, iPhone, ki je samo v štirih letih prispeval k 70 odstotkom dobička podjetja, in grafični vmesnik na računalnikih, vključno s slovitimi okni, zaradi domnevne kraje katerih je Jobs tožil Billa Gatesa. “Ni bil grabežljiv. Bil je umetniška duša, zato so njegovi računalniki tako estetsko dovršeni. Vprašanje, kako bi bili računalniki videti danes, če ne bi bilo Steva Jobsa,” pogovor zaključi Strasner.
ALJA TASI
