Stolp kot poganjek istrske kanele
Čeprav se zdi, da gre za prvoaprilsko šalo, je vse še kako resnično. Zamisel koprskega župana Borisa Popoviča, da bi v mestu zgradili super stolpnico, dobiva določnejše obrise. Na mizi so prve idejne zasnove, ki so nastale v nekaterih arhitekturni birojih, kjer pa natančnejših podatkov o projektih večinoma še ne želijo razkriti.
KOPER > Za zdaj se je “opogumil” le arhitekt Matej Mljač, ki je svoji idejni rešitvi nadel ime Kanela tower po istrski rastlini trstiki.
Po naših informacijah je prvi mož Kopra Boris Popovič oblikovanje osnutkov bodočega nebotičnika, ki naj bi s svojo višino prekosil znameniti Eifflov stolp v Parizu, prepustil šestim izbranim arhitektom oziroma birojem. Naročilo za izdelavo prostorskih preverb so sprejeli v Studiu Pirss, v Studiu AA Kultura, v biroju Draft, v Studiu Kalamar, v koprski Architecti, pod izziv pa se je podpisal tudi arhitekt Denis Simčič, snovalec 89-metrske Kristalne palače v Ljubljani, ki je za zdaj najvišja stavba v Sloveniji.
Menda koprski župan ni posebej omejeval ustvarjalnosti izbranih arhitektov. Na voljo jim je dal le nabor šestih oziroma sedmih lokacij, ki bi bile po njegovi oceni najprimernejše za gradnjo mestne stolpnice. Njena višina naj bi segala prek 360 metrov, kakšen meter gor ali dol. Koliko so plačali izbranim šestim arhitektom, sicer ni znano, neuradno pa slišati da med 5000 in 7000 evri za posamezno idejno zasnovo.
Arhitekt Matej Mljač iz biroja Draft je torej edini, ki je za zdaj pripravljen javno spregovoriti o idejnih zasnovah. Po njegovem mnenju je Koper med Trstom in Reko geografsko središče treh pristaniških mest. To mu ponuja možnost, da ambiciozno razvije vodilno gospodarsko, finančno in trgovsko vlogo združenih mest severnega Jadrana.
“Zakaj razvijati središče medmestne mreže v času gos-podarske krize držav? Prav zato. Od združitve v Evropsko unijo so mesta nosilci razvojnih vizij evropskih regij. Naši tekmeci niso severno-evropske države, ampak severnoevropska pristanišča. Naši zavezniki so Trst in Reka v Evropi, na Bližnjem vzhodu Dubaj in Aden, na Kitajskem pa pobrateno pristaniško mesto Ningbo. Vzpostavili bi torej mrežo mest z logističnim središčem v Kopru. Če tega ne naredi Koper, bo to naredil kdo drug,” Mljač razmišlja vizionarsko.
Pisarne, hotel, stanovanja in še kaj
Projekt je poimenoval Kanela tower. Ime in oblika stolpa izhajata iz poganjka trstike (kanele), ki je avtohtona rastlina Škocjanskega zatoka in širšega ekosistema Istre. Mljač ocenjuje, da mora biti v vlogi prve in najvišje vertikale v Evropi oblika nebotičnika zadržana, skorajda brezoblična, kakor šivanka. Pravi, da stolp že s svojo prisotnostjo dosega dovolj močan psihološki, urbanistični, ekonomski in politični učinek prostora Evrope in sveta. V stolpnici si je med drugim zamislil pisarne in poslovni del, hotel in turistične dejavnosti s promocijo Jadrana, diplomatsko cono, prestižna stanovanja, restavracijo z razvedrilnim programom in razgledišče.
Za razliko od Mljača so bili njegovi kolegi iz drugih arhitekturnih birojev precej redkobesedni. Sandi Pirš iz Studia Pirss je zgolj potrdil, da končujejo svoj izdelek. Podobno “na suhem” so nas pustili tudi v Studiu Kalamar, kjer nam je Andrej Kalamar pojasnil, da so delovno verzijo že poslali v Koper. Več nam ni želel razkriti, ker je odločen spoštovati naročnika, ki lahko po njegovih besedah edini razpolaga z natančnejšimi informacijami. Arhitekt Denis Simčič idejne rešitve še ni oddal.
Direktor koprskega biroja Architecta Nebojša Vranešič je zadovoljen, da so imeli pri delu tako rekoč proste roke. Idejno zasnovo, v kateri so predvideli, da bi bodoči nebotičnik segal 350 metrov visoko, so končali in jo tudi predali. “Čakamo na povratno informacijo. Mislim, da smo delo dobro opravili. Velik poudarek smo namenili tudi urbanistični rešitvi okolice, medtem ko bo treba program v stolpnici še doreči,” napoveduje Vranešič.
Na seznamu regijskih projektov, ki ga pripravlja Regionalni razvojni center Koper, in naj bi jih uresničili v obdobju do leta 2020, je tudi “otok z objektom”. Kot nosilec projekta je navedena Mestna občina Koper, cilj projekta pa naj bi bil razvoj turizma in gospodarstva v občini. V delovnem gradivu, ki še ni potrjeno, piše, da naj bi gradnja otoka, mostov in objekta stala 363,7 milijona evrov.
Apollonio z idejo o stolpu na morju
Svoj kamenček v mozaik arhitekturnih rešitev je prispeval še Marko Apollonio iz Studia AA Kultura. Plakati z njihovimi prostorskimi rešitvami so nared in so že na Popovičevi delovni mizi. Apollonio je menda edini, ki se je poigraval z drzno zamislijo stolpnice na otoku sredi morja. “Zgraditi bi jo bilo mogoče na podaljšku luškega pomola, nasproti potniškega terminala,” meni koprski arhitekt. Po drugi raz-ličici, ki jo je oblikoval, pa bi sodobno arhitekturo postavil nekje v bližini Škocjanskega zatoka, bila pa bi dvignjena od tal, podobno kot Eifflov stolp.
“Radi bi stolpnico, ki bi imela neko dušo, ki bi lahko bila znak Kopra, Slovenije in zakaj ne tudi Evrope. Zanima nas, kaj bi Eiffel oblikoval v današnjih časih, če bi moral narediti stolpnico z vsebino," je v pogovoru z novinarjem Planeta TV razmišljal Popovič. Če gre verjeti njegovim zagotovilom, niti cent za približno 300-milijonski projekt ne bi šel iz davkoplačevalskega denarja, saj so zanimanje za gradnjo že pokazali tuji investitorji iz Indije, Kitajske in Avstralije. Občina je menda že podpisala tudi pismo o nameri.
V koprski občini za Primorske novice kot ponavadi niso razkrili podrobnosti o bodoči naložbi, ki bo korenito spremenila veduto mesta. Ob tem pa ne gre prezreti, da so za študije o izvedlji-vosti omenjenega projekta, projektno dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring v letošnjem proračunu zagotovili kar 850.000 evrov. Slišati je , kako naj bi se ta na koncu vrnil v občinsko blagajno, saj bo moral bodoči vlagatelj odšteti najmanj tolikšen znesek za plačilo komunalnega prispevka. Upajmo le, da bo res tako, kajti ni bilo malo primerov (tudi v sosednjih občinah), ko so investitorja nato oprostili plačila, ker je, denimo, v garažni hiši pod objektom zagotovil domnevno javna parkirna mesta. NATAŠA HLAJ
