Stolp požrl že 194.000 evrov

KOPER > Prvi mož Kopra Boris Popovič je torej oblikovanje osnutkov bodočega nebotičnika, ki naj bi s svojo višino prekosil znameniti Eifflov stolp v Parizu, prepustil šestim izbranim arhitektom oziroma birojem.

Naročilo za izdelavo prostorskih preverb so sprejeli v Studiu Pirss, v Studiu AA Kultura, v biroju Draft, v Studiu Kalamar, v koprski Architecti, pod izziv pa se je podpisal tudi arhitekt Denis Simčič, snovalec 89-metrske Kristalne palače v Ljubljani, ki je za zdaj najvišja stavba v Sloveniji.

Mljača je prepričala oblika kanele

Arhitekt Matej Mljač iz biroja Draft je edini, ki je še pred razstavo javno spregovoril o svojih idejnih zasnovah. Projekt je poimenoval Kanela tower. Ime in oblika stolpa izhajata iz poganjka trstike (kanele), ki je avtohtona rastlina Škocjanskega zatoka in širšega ekosistema Istre. Ocenjuje, da mora biti v vlogi prve in najvišje vertikale v Evropi oblika nebotičnika zadržana, skorajda brezoblična, kakor šivanka. V stolpnici si je med drugim zamislil pisarne in poslovni del, hotel in turistične dejavnosti s promocijo Jadrana, diplomatsko cono, prestižna stanovanja, restavracijo z razvedrilnim programom in razgledišče. “Arhitekt, ki sodeluje pri takih projektih, mora nalogo oziroma izziv predvsem osmisliti. Ga dopolniti z zgodbo, postaviti v časovni okvir in kontekst makro in mikro lokacije. Tujek, kot se pavšalno poimenuje tak projekt, je nujno kultivirati, osmisliti in ga udomačiti,” Mljač razmišlja vizionarsko.

Zamisli drugih arhitektov so za zdaj ovite v tančico skrivnosti. Menda so si v Studiu Pirss omislili sodobno različico Eifflovega stolpa, medtem ko je Marco Apollonio iz AA Kulture po naših informacijah edini, ki se je poigraval z drzno zamislijo stolpnice na otoku sredi morja. “Zgraditi bi jo bilo mogoče na podaljšku luškega pomola, nasproti potniškega terminala,” je pred kratkim za naš časnik pojasnil koprski arhitekt.

Za študije o izvedljivosti omenjenega projekta, projektno dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring je v občinski blagajni na voljo zajetnih 850.000 evrov.

V treh mesecih od sprejema proračuna je za županovo naložbo z dubajskim pridihom izpuhtelo že približno 194.000 evrov. Za izdelavo geodetskega posnetka so odšteli 3660 evrov. Oblikovanje idejnih zasnov za posamezne lokacije, priprava natečajne naloge in pravno svetovanje pri pripravi mednarodnega razpisa je koprske davkoplačevalce stalo 190.000 evrov. Preostali znesek, visokih 656.000 evrov, nameravajo porabiti za pripravo mednarodnega arhitekturnega natečaja za programsko, urbanistično, krajinsko in arhitekturno ureditev.

Po natečaju še izbor vlagatelja

Nagrajena rešitev mednarodnega natečaja skupaj s programsko zasnovo bo podlaga za izbor vlagatelja, ki bo lahko zasebni investitor ali pomemben člen v javno zasebnem partnerstvu, napovedujejo v pisarnah na Verdijevi 10 v Kopru. Olge Franca, koprske občinske svetnice iz vrst SLS, projekt ne prepriča, zato je terjala odgovore na nekatera vprašanja. Med drugim jo je zanimalo, kdaj bi po načrtih začeli in kdaj končali z gradnjo ter koliko novih delovnih mest bi lahko zagotovili v stolpu.

Po pričakovanjih so jo v občinski upravi odpravili zgolj s skopimi informacijami. Odgovorili so ji, da je projekt razglednega stolpa šele na stopnji urbanističnega načrtovanja, zato da je v tem trenutku nemogoče podati časovni načrt gradnje. Prav tako naj bi bilo brezpredmetno razglabljati o številu novih delovnih mest, ker še ni opredeljena programska zasnova v bodočem objektu.

Kljub ostrim kritikam laične in dela strokovne javnosti, ki ima do projekta dokaj negativno mnenje, pa je jasno, da se Popovič ne pusti motiti pri uresničitvi svojih načrtov. Razgledni stolp se je tako že znašel tudi na seznamu projektov strateškega dela bodočega občinskega prostorskega načrta.NATAŠA HLAJ