Strmčnik: Državni načrt omogoča širitev pomola in privez tankerjev

ANKARAN • Občina Ankaran je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila državne prostorske in okoljske dokumente, s katerimi želi podkrepiti junijske navedbe o načrtih za širitev koprskega pristanišča proti zahodu. Po navedbah občine dokumenti predvidevajo podaljšanje drugega pomola, nov pomol za tekoče tovore in dve privezni mesti za tankerje. Luka Koper poudarja, da gre za prostorske možnosti iz veljavnega DPN, ne pa za načrtovano gradnjo plinskega terminala.

Podlaga za širitev

Vlada je državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru sprejela leta 2011. Ankaranski župan Gregor Strmčnik je včeraj predstavil njegovo uredbo, grafični del in okoljsko poročilo. V 16. členu uredba določa območje terminala za tekoče tovore zahodno od drugega pomola, z dvema privezoma za tankerje. Po razlagi občine grafični del predvideva približno 500 metrov dolg podaljšek drugega pomola in dodatno infrastrukturo za tankerske priveze, ki bi segala še 300 do 500 metrov v morje.

Grafični del državnega prostorskega načrta prikazuje, kam bi se po veljavnem DPN lahko razširilo koprsko pristanišče - z drugim pomolom in terminalom za tekoče tovore.

Foto: Pis Rs

Strmčnik trdi, da dokumenti potrjujejo povezavo z junija razkrito projektno nalogo Luke Koper, kar je Luka sicer že takrat zavrnila z navedbo, da omenjena naloga nikoli ni bila potrjena. Kljub temu Strmčnik vztraja, da so načrti države za gradnjo plinskega terminala možni. “Luka Koper ni edini investitor, ki lahko na podlagi teh državnih in prostorskih načrtov izvede takšen projekt,” je opozoril. Po njegovem je zato treba spremeniti predvsem državne prostorske akte.

Občina Ankaran se pri navedbah o možnosti pretovora utekočinjenega naftnega plina (UNP) sklicuje tudi na okoljsko poročilo, pripravljeno ob DPN, v katerem je pri opisu pretakalne ploščadi omenjena njena potrebna globina za pretovor UNP.

Luka: terminala za UNP ne načrtujemo

Luka Koper v včerajšnjem odzivu poudarja, da je DPN javno dostopen že od leta 2011 in da predstavljeni državni dokumenti niso novi. Glede plinskega terminala je jasna: “Luka Koper ne načrtuje gradnje plinskega terminala ali skladišč za utekočinjen naftni plin in takšnih načrtov v družbi nikoli nismo imeli.”

Luka dodaja, da so se do takšnih projektov že večkrat opredelili in jim nasprotovali, saj po njihovem niso skladni z veljavnim DPN. Kot navajajo, je pristojno ministrstvo že leta 2010 zavzelo stališče, da skladiščenje utekočinjenega naftnega plina na območju DPN za pristanišče ni mogoče.

Iz Luke Koper sporočajo, da ne načrtujejo gradnje plinskega terminala ali skladišč za utekočinjen naftni plin in da takšnih načrtov v družbi nikoli niso imeli.

Foto:

Pretovor naftnih derivatov v koprskem pristanišču sicer poteka že od začetka 70. let, pri čemer Luka poudarja njegov pomen za energetsko oskrbo države. “To je v trenutnih geopolitičnih razmerah pomembno zlasti z vidika zagotavljanja vsaj dela energetske neodvisnosti in cenovne dostopnosti,” so še zapisali v družbi.

Ankaran želi spremembo DPN

Strmčnik ob predstavitvi dokumentov ni problematiziral le vsebine DPN, temveč tudi način njegovega sprejemanja. “Vsakič znova ugotavljamo, da je bil državni prostorski načrt sprejet očitno brez pravilnega vključevanja javnosti, da prebivalci slovenske Istre, pa tudi širše, sploh ne vemo, kaj vse DPN omogoča glede širitve pristanišča, tako na kopenskem delu kot v morje,” je izpostavil. Občina Ankaran zato vztraja, da je treba državni prostorski načrt spremeniti. V Ankaranu odločno nasprotujejo nadaljnjemu zasipavanju morja, podaljšanju drugega pomola in novim tankerskim privezom.

Strmčnik bo k sodelovanju znova pozval občine Koper, Izola in Piran, pri čemer si želi skupnega nastopa istrskih občin pred državo. “Problem ni v projektnih nalogah gospodarske družbe Luka Koper, ampak v državnih predpisih in dokumentaciji, v državnih razvojnih in prostorskih načrtih, ki take nedopustne posege v morje dopuščajo,” je še opozoril ankaranski župan.

Luka Koper medtem napoveduje posodobitev obstoječega priveznega mesta za naftne derivate, predvsem zaradi večje varnosti in okoljske odgovornosti pri nadaljnjem pretovoru tekočih tovorov.