Stroji so na poti, hal pa še ni
“Gradnja obrtne cone na Srminu zamuja štiri mesece,” pravi Dimitrij Vivoda, direktor konzorcija 48 obrtnikov, investitorjev v obrtno cono. Kot je povedal, so vzrok za zamudo težave glavnega izvajalca, ajdovskega podjetja Marc, s podizvajalci.
SRMIN>“Štirimesečni zamudi botruje dejstvo, da se podizvajalci podjetja Marc niso držali rokov,” je pojasnil Dimitrij Vivoda in dodal, da gradnja ni nikoli zastala. “Kljub težavam naložba ni ogrožena. Obrtniki zmorejo plačevati in redno plačujejo vse račune. Financiranje gradnje obrtne cone je bilo zagotovljeno že od vsega začetka, saj so obrtniki dobili posojila pri bankah,” je zagotovil.
Nov rok za končanje del: 30. april 2012
Po njegovih besedah so doslej opravili več kot polovico dela in prišli do četrte gradbene faze. V prvotnih načrtih so predvideli, da bodo dela sklenili konec januarja 2012. Povsem jasno je, da se to ne bo zgodilo. “Gradbeni odbor, ki se na gradbišču sestaja vsak torek, se je odločil, da glavnemu izvajalcu podaljša rok za dokončanje gradnje. Ta je po novem 30. april 2012,” je dejal Vivoda.
Zamuda je nekaterim obrtnikom, ki so se v nove delovne hale nameravali preseliti že decembra ali januarja, prekrižala načrte.
“Posebej tistim, ki so jim na sedanjih lokacijah potekle najemne pogodbe. Pa tudi tistim, ki so že pred časom naročili delovne stroje, ki so že na poti in jih bodo morali kmalu prevzeti,” je pojasnil.
Gradnja se ni podražila
Direktor konzorcija obrtnikov je zatrdil, da se gradnja obrtne cone na Srminu ni podražila. Stala bo približno devet milijonov evrov, in sicer do konca četrte gradbene faze. “Naprej, o finalizaciji, se bodo obrtniki dogovarjali sami, glede na to, koliko se jim bo mudilo, predvsem pa glede na svoje finančne zmožnosti. V podjetju Marc so že pred časom napovedali, da so pripravljeni opraviti tudi ta dela,” je napovedal sogovornik.
Obrtniki, združeni v konzorciju, so 28.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče za gospodarsko obrtno in razvojno cono Srmin kupili za 2,6 milijona evrov leta 2008, ko so uspeli na občinskem razpisu.
Skupaj bodo zgradili šest hal. V vsakem objektu bo v dveh etažah od sedem do enajst delavnic. Paleta obrtnikov, ki bodo tam delali, je zelo široka, od strugarjev in pasarjev do keramičarjev, vulkanizerjev in drugih.
Delavci Primorja so uredili primarno komunalno infrastrukturo (glavni vodi) in sekundarno komunalno infrastrukturo (vodovod, elektrika, razsvetljava, plin, dostopne poti do posameznih parcel oziroma objektov in parkirišča).
NIVES KREBELJ
