Stroka in javnost soglasno: v Kopru je premalo zelenja
Muzejski trg bi bil idealen mestni park. Zelenje bi lahko vrnili tudi v Garibaldijevo ulico. Po mestu bi lahko speljali kulturno-turistično Sončno pot, ki bi obiskovalce med drugim pripeljala do Servitskega samostana, ki bi ga preuredili v muzej.
KOPER > Tako lepo zvenijo razvojni scenariji za ureditev mestnega jedra, ki so v minulih dveh letih in pol nastali v okviru čezmejnega projekta S.HO.W.. Mnenja, ki so plod razmišljanja strokovnjakov in splošne javnosti, domačinov, bi v idealnem svetu občina v prihodnje uporabila kot smernice pri urejanju prostora. Čas bo pokazal, ali se bo to res zgodilo. Za zdaj je pomemben učinek projekta že to, da je ljudi spodbudil k razmisleku o kakovosti bivanja v domačem kraju.
V približno milijon evrov vrednem projektu S.HO.W, ki nosi zapleten znanstveni naslov Poskusni observatorij politik socialnih stanovanj v razmerju s politikami socialne blaginje, so sodelovali Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem (ZRS UP), Mestna občina Koper, Center za socialno delo Koper, Javni stanovanjski sklad MOK in formalno tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Marelična hiša in monografija
V okviru projekta je koprska občina kupila hišo, ki jo je obnovila in jo namenila Centru za socialno delo. V stavbi, ki se zdaj imenuje Marelična hiša, delujeta krizni center in dnevni center za otroke in mladostnike.
Rezultati dela vpletenih so dobili tudi knjižno obliko - monografijo z naslovom Koper živi?/Ma Capodistria vive?, ki so jo pred dnevi predstavili v pokrajinskem muzeju. “V knjigi najdete sedem poglavij na temo prostorskega načrtovanja in vključevanja prebivalcev v urejanje javnega prostora,” pravi koordinatorka projekta z ZRS UP Tjaša Žakelj. “Prebivalstvo smo vključevali na zelo različne načine. Denimo, s telefonskim anketiranjem, v katerega smo vključili 684 prebivalcev. Pripravili smo tudi različne delavnice, intervjuje s fokusnimi skupinami ...” Žakljeva upa, da bodo ugotovitve, do katerih so prišli, ne le smernice za občino, pač pa zlasti spodbuda ljudem k večji vpetosti v urejanje okolja.
Arhitektka Tina Cotič, ki je s kolegico Tanjo Maljevac na Oživeli ulici in drugih prireditvah pozivala ljudi k izražanju mnenja, je bila presenečena nad velikim številom ljudi, ki so bili pripravljeni sodelovati.
Preveč parkirišč, premalo zelenja
“Ukvarjali smo se z javnimi površinami na območju starega mestnega jedra ter Olma, Šalare in Prisoj, kjer so ljudje že skozi anketo izkazali nezadovoljstvo s kakovostjo bivanja. Ključna problematika tako starega mestnega jedra kot obeh primestij je pomanjkanje zelenih površin,” ugotavlja arhitektka.
“Vsi prebivalci se pritožujejo, da je preveč parkirišč. Celo nekateri trgi so se spremenili v parkirišča. Zelene površine se krčijo na račun stanovanj ... Med najbolj degradirane prostore so ljudje uvrstili parkirne površine med Vojkovim nabrežjem in Ferrarsko ulico. Pogrešajo zelene površine na pomolu, na trgu Brolo ... Izrazito degradirana območja so tudi spodnji del Kidričeve ulice, Muzejski trg in Servitski samostan. Čeprav je obnovljena, se ljudem zdi degradirana tudi Cankarjeva ulica,” niza zbrana mnenja.
V določenih predelih ljudi bolj kot videz prostora moti pomanjkanje vsebine. “Če ni vsebine, pa prostor ne more zaživeti,” pravi Cotičeva. Seveda so poleg h kritikam ljudi pozvali tudi k pohvalam.
Všečni obalni pas in vrtovi
“Med kakovostnimi prostori so ljudje zaznali predvsem novejše ureditve v priobalnem pasu - semedelsko cesto, mestno kopališče, razširjeno sprehajalno ploščad ob morju in prostor pred tržnico, zelene površine, kot sta park na Ukmarjevem trgu, Hlavatyjev park ... Pravzaprav so bile vse zelene površine pozitivno ocenjene. Všeč jim je tudi atrij FHŠ, vrt Pokrajinskega muzeja in vrt Circolo. Takšnih prostorov v mestu manjka,” še dodaja arhitektka. Javno mnenje se je večinoma prekrivalo z mnenjem strokovne analize. Z združitvijo obeh so nastali razvojni scenariji, ki bi občinskim služba lahko bili v pomoč pri oblikovanju bolj funkcionalnega, bolj kakovostnega prostora.
Kaj predlagajo
“Denimo, spoznali smo, da bi bil Muzejski trg idealen mestni park. Enako velja za Garibaldijevo ulico, ki je nekoč že bila park,” navede primer Cotičeva. Eden od scenarijev predvideva ureditev mestnih tematskih poti prvega reda, po obodu, in drugega reda, ki bi popeljale turiste tudi v manj raziskane, a zanimive predele, kakršen je Bošadraga. K boljšemu sobivanju z Luko Koper bi pripomogli organizirani vodeni ogledi pristanišča. V kontekstu religij, prisotnih v Kopru - katoliške, pravoslavne in muslimanske -, bi lahko oblikovali tudi pot za njihov ogled. Zamisel o tako imenovani Sončni poti pa predvideva, da bi turistom s potniških ladij poleg že znanih mestnih znamenitosti pokazali še dve prizorišči: Servitski samostan, ki bi lahko postal muzej, in Ribiški trg, kjer bi v ribiškem baru lahko prikazovali pletenje mrež in kuhali koprsko kavo iz cikorije.
Koper ob bok Mariboru in Dunaju
“Urbanizem danes ne funkcionira več kot pred 10, 15 leti, ko so nastajali dolgoročni načrti. Zato se je treba z vključevanjem javnosti lotevati mikroambientov,” pravi znanstveni sodelavec na ZRS UP, arhitekt dr. Boštjan Bugarič. “V knjigi Koper Živi? izpostavljamo temo, ki je v tem obdobju ena najbolj aktualnih. Ne le Koper, tudi številna druga mesta se na tak način ukvarjajo s tematiko. Koper se s tem postavlja ob bok mestom, kot so denimo Maribor s projektom Urbanih brazd ali pa Dunaj, kjer vključujejo različne imigrantske skupine v revitalizacijo določenih degradiranih predelov mesta,” poudari.
In kakšen je odgovor na naslovno vprašanje, ali Koper živi? “Vprašanje je retorično. Nismo poskušali iskati odgovora nanj, temveč spodbuditi ljudi, da sami naredijo ta korak, da si sami odgovorijo.”
ILONA DOLENC
