Strožja pravila obnašanja v solinah
Kot v vsakem zaščitenem območju, so tudi v Krajinskem parku Sečoveljske soline določili pravila obnašanja, ki obiskovalcem natančno predpisujejo, kaj smejo in česa ne smejo početi. Nekateri so strožji režim dobro sprejeli in ga upoštevajo, drugim pa predstavlja precejšen trn v peti.
SEČA> Predvsem domačini so bili navajeni, da je bilo v preteklosti območje solin dostopno ob vseh urah, da se je bilo tam mogoče prosto sprehajati kjerkoli, pasje prijatelje spustiti s povodcev, kopati se in mazati s solinskim blatom, nabirati zaščitene cvetlice in užitne slanuše, da o divjanju z vodnimi skuterji po kanalih sploh ne izgubljamo besed.
Danes takšne svobode nimajo več. Medtem ko se eni počutijo skorajda oropani delčka obale, ki so ga od nekdaj pojmovali za svojega, drugim urejen način upravljanja s tem prostorom povsem ustreza.
Upoštevati navodila
Strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring in vodja nadzorne naravovarstvene službe v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS) Iztok Škornik meni, da je strožji red z natančno opredeljenimi pravili obnašanja v parku nujen, če želimo ohraniti ravnotežje med človekom in naravo. “Res je, da smo opazili manj prekrškarjev kot pred leti, saj smo določena območja fizično zaprli, pa tudi obiskovalci so doumeli, da je treba spoštovati red. Žal ni vselej tako,” pojasnjuje sogovornik.
V parku poleg strokovnega dela opravijo tudi veliko vodenih ogledov, številni obiskovalci pa se v soline napotijo samostojno. Njihovo število narašča vse od leta 2002, kar še ne pomeni, da si v parku želijo množičnega turizma. Večje število obiskovalcev prinaša tudi večje težave. Povzročajo jih predvsem tisti, ki ne upoštevajo navodil receptorja in smernic, zapisanih v zgibanki, ki jo prejmejo ob vstopu v park.
Ruševine hiš so smrtno nevarne
Škornika smo vprašali, kaj je najbolj moteče in zakaj? “Obiskovalci zahajajo izven poti, hodijo po solinskih nasipih in bazenih, ogledujejo si opuščene solinarske hiše. Slednje je še posebej nevarno početje, saj obstaja velika verjetnost, da se na kakšnega obiskovalca hiša oziroma ruševina podre. V gnezditvenem času pa je to še posebej nezaželeno, saj ptice v solinah večinoma gnezdijo na tleh. Obiskovalci lahko mimogrede pohodijo njihova jajca ali mladiče,” opozarja.
Zadnja leta poleti opažajo tudi vse več nezakonitega ribolova, kolesarjenja izven poti, divjanja z vodnimi skuterji, ki si ga nekateri privoščijo kar v solinskih kanalih, ljudje zahajajo na kopanje v odročne predele solin, kjer gnezdijo ptice, mažejo se z blatom, ne vedoč, da je tako početje lahko precej nevarno.
Ribiči povzročajo škodo v kanalih
Ribolov na območju parka je dovoljen na morski strani, od izliva Dragonje do kanala Curto, medtem ko je v notranjih kanalih prepovedan. Žal se dogaja, da ribiči, ki vedo, da se brancini zadržujejo v kanalu Picchetto, tam z odpiranjem zapornic povzročijo veliko škodo. “Vodarji zgoščajo morsko vodo, da jo bodo potem v primerni koncentraciji spustili v sistem, nakar jim ribiči z dvigom zapornice dobesedno uničijo tudi dvomesečno delo,” se jezi Škornik.
Kot pravi, je v tem kanalu plovba dovoljena le naravovarstvenim nadzornikom, ki opravljajo monitoring (redno ponavljanje popisa vrste ptic v določenem obdobju na istem območju), in seveda solinarjem ter vodarjem. Je pa za turistične in druge namene pod določenimi pogoji ploven kanal Grande, kjer so uredili pomol za pristajanje plovil, ki v soline vozijo obiskovalce iz istrskih mest.
NATAŠA HLAJ
