Študentom študij, zaposlenim delo
“Nihče ne bo ničesar izgubil, lahko pa bo kdo kaj pridobil,” je na sredinem dvojnem poslanskem večeru (Brede Pečan iz SD in Franca Jurija iz Zaresa) minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pospremil zakon o malem delu, ki ga 10. aprila čaka referendumska preizkušnja. Juri pa je opozoril, da bi se zmanjšali zaslužki posrednikov študentskega dela, ki so študentskim servisom leta 2008 navrgli kar 15 milijonov evrov.
IZOLA> Ta denar ne šteje k javnim financam, računsko sodišče ne more bdeti nad njegovo porabo. Vlagali so ga v hotele, gostinske lokale in trošili za druge namene, ki s študenti nimajo nič opraviti.
Malo delo bi bilo v prihodnje bolj obdavčeno, v višini 29 odstotkov namesto sedanjih 15, država bi s tem zagotovila več štipendij in študentskih domov. Servisom bi za posredovanje dela od 15 milijonov ostalo le še dobrih šest; devetmilijonska razlika nanese 3000 štipendij, je nanizal Ivan Svetlik. Najnižja urna postavka bi bila štiri evre bruto, kar je tudi dvakrat več od zdajšnjih zneskov v gostinstvu. “Živeti od tega dela ne bo mogoče, vendar bodo začasna in priložnostna dela všteta v pokojninsko dobo in delovne izkušnje,” je bil nazoren minister.
Kar študentje ne bi zaslužili s študentskim delom, bi pridobili z višjimi državnimi štipendijami. Po ministrovih napovedih bodo julija dvignili prag za pridobitev štipendij s 400 na 613 evrov neto na družinskega člana.
Do 720 ur na leto (60 ur mesečno) za največ 6000 evrov bruto bi malo delo lahko opravljali študentje, upokojenci in brezposelni. Na pokojnine ne bi neposredno vplivalo, brezposelni bi z zaslužki do 200 evrov mesečno ohranili denarno nadomestilo. Določil niso kar preslikali iz Nemčije, ampak so pripravili boljšo različico, je poudarila Breda Pečan.
Nemci ne poznajo časovnih omejitev za malo delo, ki ga lahko opravljajo tudi redno zaposleni. V Sloveniji to ne bo mogoče, je vzporednice potegnil Gašper Kokot, vodja skupine za malo delo v Zavodu Ypsilon. Prepričan je, da skuša zakon o malem delu urediti to področje, čeprav vseh težav na trgu dela ne bo odpravil, medtem ko Svetlik napoveduje, da bi zakon prihodnje leto prinesel 10.000 novih zaposlitev.
Nad posredovanje malega dela bi imelo pregled ministrstvo, opravljanje tega dela pa bi nadzirali s pomočjo centralnih evidenc. Obenem krepijo inšpekcijske službe in višajo globe.
Študentje svoje napotnice posojajo nezaposlenim, kar je dvojni prekršek, je bila neposredna Pečanova in navedla primer podjetja, v katerem vseh deset zaposlenih dela prek študentskih napotnic, čeprav ni niti en študent. “Če se v družbi neprestano dopušča zaposlovanje in delo na črno, postane nezakonitost splošno sprejemljiva. Če hočemo to družbo spet utiriti v normalnost, moramo urediti stvari,” je Pečanova tudi sklenila brez ovinkov.
MIRJANA CERIN