Študij medicine bo tudi v Istri!

KOPER > Trenutno je v projektu “študij medicine v Istri” še precej neznank: nekatere bodo morda razblinjene že danes na slavnostnem podpisu, nekatere ob pripravi projekta, nekatere pa bodo precej trši oreh. Trenutno je iz besed premierja dr. Roberta Goloba in iz včerajšnjega vladnega sporočila za javnost znano, da naj bi se prva generacija študentov medicine na Univerzi na Primorskem vpisala v šolskem letu 2027/28.

Ali bo študij na izolski Fakulteti za vede o zdravju?

“Vlada podpira prošnjo Univerze na Primorskem za vzpostavitev enovitega magistrskega študijskega programa Medicina, saj iz javnih evidenc vsakoletnega razpisa za vpis v študijske programe izhaja, da število prijavljenih kandidatov za študij medicine bistveno presega število razpisanih vpisnih mest,” so sporočili iz vlade. To je predsednik vlade sicer napovedal že v ponedeljek ob robu redne seje državnega zbora, ko je odgovarjal na vprašanje poslanke Tamare Vonta (Gibanje Svoboda) o ukrepih, s katerimi bo vlada dolgoročno naslovila kadrovski primanjkljaj v zdravstvu.

100

vpisnih mest za študij medicine na Univerzi na Primorskem je omenjal predsednik vlade

Na Univerzi na Primorskem so bili včeraj še skopi s pojasnili, češ da bo vse pojasnjeno po današnjem podpisu pisma o nameri. Zastavlja se vprašanje, na kateri fakulteti se bo izvajal študij medicine? Glede na to, da je vlada sporočila, da bo vlada dodelila dodatna sredstva za nabavo specifične laboratorijske opreme za izvajanje medicinskih raziskav oziroma laboratorijskih vaj v okviru že obstoječega investicijskega projekta novogradnja UP Fakultete za vede o zdravju, ki je uvrščen v načrt razvojnih programov 2024-2027, gre sklepati, da bo medicinski študij potekal v okviru Fakultete za vede o zdravju, ki deluje v Izoli. Ni pa nujno.

Denar bo zagotovila vlada

Običajno se takšni načrti zaustavijo pri financah, a denar tokrat ne bi smel biti problem, saj je vlada sporočila, da bosta Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Ministrstvo za zdravje zagotovila podporo pri razvoju novega študijskega programa. “Predvideni novi študijski program bo financiran v skladu z veljavno zakonodajo in strategijami v času njegovega prvega razpisa za vpis,” so potrdili na vladi.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Ministrstvo za zdravje bosta zagotovila podporo pri razvoju novega študijskega programa.

Dela bodo začeli v času te vlade in pričakovati je 100 novih vpisnih mest. “To je najboljši možen odgovor, kako bomo povečali dostopnost - da bomo v Sloveniji izšolali več zdravnikov,” je poudaril Golob. Zagotavljanje zdravstvenega kadra je ena od prioritet v skrbi za stabilnost sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, poudarjajo v vladi.

Dekana medicinskih fakultet ne vesta ničesar

Tretje odprto vprašanje pa predstavljajo kadri, ki naj bi poučevali bodoče zdravnike. Dekan ljubljanske medicinske fakultete dr. Igor Švab je včeraj za časnik Večer pojasnil, da o tretji medicinski fakulteti prvič sliši. “Nas ni nihče nič vprašal niti nas ni obvestil. Ne vem, če je to pametno, saj že zdaj primanjkuje pedagoškega kadra, ki si ga bomo potem kradli,” je dejal.

Najmanj leto dni stara ideja

O tretji medicinski fakulteti v Kopru smo več pisali pred letom dni v povezavi s primanjkljajem zdravnikov in povečanjem vpisa na obe medicinski fakulteti. Tedaj je bil dr. Dorjan Marušič, nekdanji zdravstveni minister, prepričan, da bi projekt tretje medicinske fakultete na UP zaživel že s 50 milijoni evrov, rektorica UP Klavdija Kutnar je bila zamisli naklonjena, na pristojnem ministrstvu pa so opozorili na habilitiranje zdravnikov. Pobudo za novo medicinsko fakulteto so sicer lani dali tudi v Novem mestu.

Tudi dekan mariborske medicinske fakultete dr. Iztok Takač je bil po poročanju Večera nad novico presenečen. Pojasnil je, da o tem niso nikoli razpravljali na strateškem svetu, katerega član je. Hkrati je poudaril, da fakulteta ni zgolj prostor, temveč potrebuje tudi ustrezen kader. “Obe obstoječi fakulteti bi, ob ustrezni prostorski širitvi, zlahka sprejeli dodatnih sto študentov, a mariborski država ni pripravljena zagotoviti niti sredstev za zemljišče,” je poudaril.

Nekaj znanstveno-raziskovalnega zdravniškega kadra je sicer v Istri že prisotno, iz Ljubljane bi se lahko vrnili nekateri primorski zdravniki, a še vedno bi imeli precejšen kadrovski primanjkljaj. Na srednji rok bi bila rešitev preobrazba Splošne bolnišnice Izola in Ortopedske bolnišnice Valdoltra v tretji slovenski klinični center.

Kje bo potekalo praktično delo

Na Zdravniški zbornici Slovenije pa menijo, da se ob Golobovi najavi postavlja vprašanje, kje bodo vsi ti študenti opravljali vaje in pridobivali praktične izkušnje, ki so neprecenljive za bodoče zdravnike. V odzivu so poudarili, da medicinsko izobraževanje zahteva obsežno praktično delo, ki se običajno izvaja v univerzitetnih bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah. Primorska univerzitetne bolnišnice nima, zato trenutno nima ustreznih pogojev za izvajanje potrebne klinične prakse za študente, poudarjajo.

“Prav tako si želimo, da bi bili pogoji za delo zdravnikov v Sloveniji boljši, saj bi na ta način mlade zadržali v Sloveniji in jih privabili na specializacije, za katere trenutno ni dovolj interesa. Z izboljšanjem delovnih pogojev in infrastrukturnih zmogljivosti bi lahko povečali privlačnost zdravniškega poklica v tistih specialnostih in na tistih delovnih mestih, kjer jih najbolj primanjkuje,” so še zapisali na Zdravniški zbornici Slovenije.

A je po drugi strani res, da ima Univerza na Primorskem še tri leta časa, da uredi vse dileme in pomanjkljivosti.