Suša odgnala muho

Istra
, posodobljeno:

Včerajšnjo tradicionalno prireditev ob začetku sezone obiranja oljk, Županovo oljko, so letos poimenovali Oljka povezovanja. Častni pokrovitelji dogodka, ki so ga pospremili z 20-letnico Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI), so bili istrski župani, poslanka (PS) Lejla Hercegovac in predsednik Danilo Türk.

Koprski župan Boris Popovič (levo), piranski  Peter Bossman in izolski  Igor Kolenc
Koprski župan Boris Popovič (levo), piranski Peter Bossman in izolski Igor KolencTomaž Primožič/Fpa

BELVEDERE>Dogodka se je udeležil tudi župan Buj Edi Andreašić. Predsednik Danilo Türk je glede povezovanja opozoril, da je nujno v vsej državi, glede oljkarstva pa, da prispeva k identiteti Slovenije. Ker oljka simbolizira mir, je v Istri, na stičišču treh narodov, po njegovem mnenju garant za mir prav povezovanje, ki se je tam spletlo.

S 650 na 1850 hektarjev oljčnikov

Nova predsednica DOSI Mirjana Klodič je potrebno povezovanje v oljkarstvu nadgradila z združevanjem vseh, ki vplivajo nanj in doprinesejo k njegovemu razvoju. Niti bodo tkali tudi zunaj Slovenije. Povezati se morajo s turističnimi, gostinskimi in rekreativnimi dejavnostmi. Pridružiti se jim mora skupina ekoloških oljkarjev. Več poudarka morajo dati kakovosti olja. Sama si bo prizadevala, da bo tradicionalni oljkarski dan postal 25. november, ko goduje zavetnica oljkarjev.

Društvu, ki ima zdaj 500 članov, so pečat pustili vsi dosedanji predsedniki: Dušan Moljk (1992-1996), Danilo Markočič (1996-2004) in Dino Pucer (2004-2012). Na prehojeno pot je opomnila vodja poskusnega centra za oljkarstvo Viljanka Vesel. Leta 1992 je bilo 650 hektarjev oljčnikov, zdaj jih je 1850 hektarjev. Pred 20 leti so jih tradicionalno obdelovali (s škropivi), zdaj prisegajo na integrirano ekološko pridelavo.

Le tretjina običajnega pridelka

Jubilejno leto oljkarjem ni bilo naklonjeno. Kot ocenjujejo, bodo pridelali le tretjino oljčnega olja povprečne letine. Februarskim nizkim temperaturam z močno burjo je sledil nov šok - poletna suša, ki se je pravzaprav začela že avgusta lani in je trajala vse do konca letošnjega aprila. Najprej so popokale vejice dreves, zatem so plodovi ostali drobni ali pa so začeli odpadati. Na srečo pa se zaradi visokih poletnih temperatur skorajda ni razvila oljčna muha, na temo katere so s pomočjo koprskih kmetijskih svetovalcev pripravili več predavanj in delavnic.

Suša je botrovala počasnejšemu zorenju plodov. Za večino lokacij predvidevajo, da bo optimalni čas za obiranje sort leccino, maurino in pendolino v zadnji dekadi oktobra, za prevladujočo istrsko belico pa prva dekada novembra.

Po besedah predsednice sveta za oljkarstvo Milene Miklavčič Bučar so bila težavna tudi tri pretekla leta, 1997, 2003 in 2010. Oljčnike bi morali namakati, da bi preprečili nihanje kakovosti olja. Stekleničena letna olja bi morali filtrirati in okrepiti inšpekcijski nadzor. Na tržišču je namreč še vedno 50 do 60 odstotkov (tujega) olja, ki ne ustreza parametrom kakovosti. Leta 2004, ko so uvedli tržni monitoring, je bilo takih olj 70 odstotkov.

Da bodo morali spisati tudi zgodovino slovenskega oljkarstva, pa je pozval novinar Primorskih novic Sašo Dravinec, ki je ob jubilejnem letu DOSI izdal monografijo Zgodba o oljkarjih. MIRJANA CERIN

Istrski župani so z nekaj dodatnimi pari rok  nabrali 35 kilogramov oljk
Istrski župani so z nekaj dodatnimi pari rok nabrali 35 kilogramov oljkTomaž Primožič/Fpa
 Desno: Danilo Markočič, Dino Pucer, Edi Andreašić in  Dušan Moljk, levo Lejla Hercegovac
Desno: Danilo Markočič, Dino Pucer, Edi Andreašić in Dušan Moljk, levo Lejla Hercegovac Tomaž Primožič/Fpa