Svetovni ladjar ima načrte, a jih ne more uresničiti
Pri enem največjih svetovnih ladjarjev, Royal Caribbeanu, so na lastno pest v sodelovanju z arhitekti oblikovali idejne zasnove za gradnjo potniškega terminala v Kopru. Iz tega lahko sklepamo, da jih še kako zanima prisotnost v našem pristanišču, zato je na mestu vprašanje, kdaj, če sploh, bi lahko takšne načrte prelili s papirja v prakso. Na posvetu o razvoju potniškega terminala je bilo slišati kar nekaj zadržkov, ki ovirajo tovrstne zamisli.
KOPER> V Luki Koper se z Royal Caribbeanom o tem pogovarjajo že vsaj tri leta, vendar opozarjajo, da zadeve le niso tako preproste.
Prve potniške ladje so v Koper prispele leta 2005. Na 18 ladjah je takrat pripotovalo 1100 potnikov. Lanska sezona je bila rekordna: na 77 ladjah je prišlo približno 110.000 obiskovalcev. Z letošnjimi prihodi so iztržili 48 ladij s približno 65.000 potniki na krovu. Prihodnje leto se obeta podoben trend. Napovedanih je vsaj 45 obiskov plavajočih hotelov.
Omejitve v koncesijski pogodbi
V pristanišču še tehtajo, ali bi se tovrstnih načrtov lotili sami ali v sodelovanju s katerim od večjih ladjarjev, denimo, Carnivalom ali Royal Caribbeanom. Razumeti je, da bi si želeli strateškega partnerja, vendar je ovira na poti koncesijska pogodba za upravljanje pristanišča. Iz določil menda ne morejo izvzeti potniškega terminala in na tem območju vzpostaviti drugačno obliko upravljanja.
Po naših informacijah si niti pravniki niso enotni, ali bi to res bilo v nasprotju s koncesijsko pogodbo. Ena od možnosti predvideva, da bi v razvoj terminala vlagali sami, z ladjarji pa bi sklenili dolgoročno pogodbeno razmerje. Arturo Steffe iz Uprave za pomorstvo se nadeja, da bo takšne nedorečenost izpuhtele, ko bo predvidoma prihodnje leto nared nova resolucija o razvoju infrastrukture (v okviru resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije). V dokumentu naj bi bilo jasno opredeljeno, da si bo tudi država prizadevala za razvoj potniškega terminala.
Od nizkih pričakovanj do navdušenja
“O možnih rešitvah je še prezgodaj govoriti. Moram priznati, da nas je hiter razvoj potniškega terminala nekoliko presenetil. Poskušali bomo oblikovati najboljši koncept, saj smo enotnega mnenja, da velja ta potencial izkoristiti,” napoveduje Bojan Babič, ki v Luki Koper vodi projekt potniškega terminala. Poudarja, da ima Koper izjemno konkurenčno prednost, saj je mestno jedro v neposredni bližini potniškega terminala, kar zagotovo pritegne številne ladjarje.
Ob kakovostnih storitvah, pestri ponudbi izletov in urejenosti mesta pa ne gre spregledati tudi nekaj pomanjkljivosti. To sta med drugim slaba prepoznavnost naše države in omejena infrastruktura na terminalu. Operativna obala se razteza na borih 420 metrih. “Ponosno ugotavljamo, da se nizka pričakovanja potnikov ob prihodu v Koper prelevijo v izjemno navdušenje, ko zapuščajo naše mesto,” je zadovoljen Babič.
V. d. predsednika uprave Luke Koper Bojan Brank ne zanika, da bi bil izkupiček večji, če bi na omenjenem luškem terminalu pristajale zgolj tovorne ladje, vendar je prepričan, da je sobivanje možno. Ob tem apelira na podporo države in lokalne skupnosti, saj je prepričan, da bo le s skupnimi močmi moč doseči preboj na vse zahtevnejšem tržišču križarjenj.
Najprej uveljavitev tranzitnega pristanišča
Pri nadaljnjih korakih se bodo v Luki Koper oprli zlasti na študijo o razvojnih možnostih za križarjenje, ki jo je zanje pripravil profesor Francesco di Cesare iz italijanskega podjetja Risposte turismo. Pravi, da je zagovornik postopnega razvoja.
“Koper naj se najprej uveljavi kot odlično tranzitno potniško pristanišče. Kasneje naj se preizkusi v vlogi vmesnega pristanišča, v katerem je manjšemu številu potnikov omogočeno tudi vkrcanje iz izkrcanje s potniških ladij. Šele v zadnji fazi bi prišlo na vrsto razmišljanje o ureditvi matičnega pristanišča. Tukaj svetujem previdnost. Ker imajo v severnem Jadranu na tem področju primat Benetke, bi bilo smiselno razmisliti o matičnem pristanišču zlasti za manjše ladje za križarjenja,” meni di Cesare.
Svoj pogled na potniški promet kot razvojno priložnost za Koper ima tudi dekan Fakultete za turistične študije dr. Anton Gosar. Prepričan je, da bi morala nacionalna strategija razvoja gospodarstva že zdavnaj spoznati, da so križarjenja priložnost, ki jo velja izkoristi. “Strokovnjaki ocenjujejo, da se v tem segmentu turizma na Slovenskem preliva letno več deset milijonov evrov. Ali se tega zavedamo?” se sprašuje Gosar.NATAŠA HLAJ
