Sveža hrana iz divje kuhinje
Ozkolistni trpotec, divji česen, škrbinka, kurja črevca in divji por v solati ali enolončnici, kot sladica pa še cvet trobentice in vijolice. “Samonikle rastline že poganjajo iz istrskih tal, le skloniti se je treba,” se je med sprehodom med dekanskimi njivami nasmejala Eva Bolčič iz društva Zdrav podjetnik.
DEKANI > Delavnica društva Zdrav podjetnik se je pričela na eko točki med dekanskimi njivami, ob Parencani, Eva Bolčič pa je petnajst udeležencev popeljala po stezicah, se sklanjala in kazala na mlado zelenje, ki se je prebudilo iz zimskega spanca. “Z ozkolistnim trpotcem, divjim česnom, škrbinko, kurjimi črevci in divjim porom prebrodimo mrtvo sezono. Ob koncu zime je sveže hrane še malo, tistim, ki so odprtih nazorov, pa so samonikle rastline dobra alternativa. Le potruditi se moramo, da jih naberemo prav in ne ravno na prvem pasjem stranišču,” je z nožem v roki razlagala Eva Bolčič in se že sklonila k ozkolistnemu trpotcu. Nežni samoniklež je uporaben vse leto, in sicer tako za solate in enolončnice kot za čaje in sirupe.
Divji por že kuka na plan
Čez nekaj korakov se je že prikazal divji česen mehkih, ozkih listov podobnih drobnjakovim. Divji česen res diši (ali smrdi) po domačem česnu, je pa bolj blagega okusa. Nasekljanega lahko denemo v solate, uživamo pa tudi spodnjo čebulico in socvetja.
Družbo mu je delala glavna zvezda delavnice samoniklih rastlin - divji por. Tako pogosto ga vidimo, a nepoznavalec ne more vedeti, da je našel dragocen vir vitaminov in mineralov. “Divjega pora je neizmerno veliko. Običajno raste v vinogradih, ki zaradi škropljenja resda niso najbolj zdrava rastišča, zato moramo biti pri nabiranju previdni,” je opozorila Eva Bolčič.
Seveda je močnega okusa in veliko drobnejši od domačega pora. Njegovi listi so mehki in se z njimi ne moremo porezati, kar nas prav tako prepriča, da v rokah nimamo navadne trave. Uporabljamo ga kot vrtni por - v narastkih, polentah, omakah, pašti. Presnega lahko umešamo v solato ali pa ga podušimo na oljčnem olju ter mu dodamo jajca. In tudi za samonikle rastline velja isto kot za vso zelenjavo: manj kot jih dušimo, cmarimo, pečemo - mučimo, skratka - več sestavin bodo ohranile.
Istrska zelišča v Evropo
Irena Bartolič, predsednica društva Zdrav podjetnik, katerega daljši naziv je društvo za zdravje in varstvo pri delu ter koristno izrabo prostega časa, je februarja uspela ustanoviti zeliščarsko združenje ljubiteljev zelišč. “Naslednji korak bo oblikovanje skupne blagovne znamke, s katero želimo tržiti naše, domače kulture, ki bi lahko bile tržno zanimive. Zelišča v Slovenijo še vedno večinoma uvažamo, pa bi jih lahko tudi sami pridelali. Srednja in severna Evropa imata zelo malo lastnih zelišč, torej tam že vidimo tržno nišo. In ker je v našem društvu nekaj mladih članov, ki imajo zemljo in voljo do dela, bi lahko čez dve ali tri leta že prodajali lastna, primorska zelišča,” se prihodnosti veseli Irena Bartolič.
Medtem pa se ljubitelji samoniklih rastlin veselijo sonca, ki iz zemlje že privablja regrat in šparglje. Nakar pridejo na vrsto še rman, šetraj, timijan in vsa bolj aromatična zelišča. In naj zveni še tako nenavadno, lahko roke v usta nesejo tudi mlade brste in liste, denimo, lipe in robide.
ALENKA PENJAK
