Sveže ribe bodo prodajali kar na kamnitih mizah na pomolu
Čeprav so koprski poklicni ribiči upali, da bodo ob napovedani obnovi ribiškega pristanišča poskrbeli za širitev oziroma podaljšanje pomola, se to ne bo zgodilo.
KOPER> V Mestni občini Koper so tak poseg utemeljevali z večjo funkcionalnostjo območja, vendar so kasneje očitno morali popustiti pritiskom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki tako zastavljenim projektom ni hotel prižgati zelene luči.
Nasprotovanju je botrovalo zlasti prevladujoče strokovno mnenje, da je kaj takšnega popolnoma neizvedljivo, ker bi spremenili rob mestnega jedra, ki je zaščiten kot kulturni spomenik. Ob tem so se pojavili še dvomi, ali bi v Agenciji RS za okolje (ARSO) takšne načrte sploh podprli.
Podvodni arheolog Miran Erič pojasnjuje, da so na nekaterih delih pod vodno gladino lepo vidni stari pomoli. Vrtine, ki so jih naredili pri Luški kapitaniji in okrog pomola, pa prav tako nakazujejo, da se v mulju skriva nekaj ostankov zanimive keramike tudi iz rimskega obdobja.
V obnovo še pred poletjem
Kot pojasnjuje Marko Gorišek iz koprskega občinskega urada za družbene dejavnosti in razvoj, so dobili gradbeno dovoljenje, opravili predhodne arheološke in geomehanske raziskave, v izdelavi pa je že tudi projekt za izvedbo. “Ko bo tudi to na mizi, bomo v začetku prihodnjega leta pripravili razpis za izvajalca del,” napoveduje Gorišek.
Koprsko ribiško pristanišče bi začeli obnavljati pred poletjem, z gradbenimi posegi pa bi končali jeseni leta 2013. Ob prenovljenem pomolu se bo lahko privezalo enako število ribiških plovil oziroma več, saj nameravajo manjša ribiška plovila iz starega mandrača (Porporella) premestiti v območje ribiškega pristanišča. Kje bodo med gradnjo ribiči privezovali svoja plovila, pa se še niso dokončno dogovorili.
Denar tudi iz Evrope
Poznavalci razmer namigujejo, da v MOK niso še naprej vztrajali pri svojih zamislih, saj so se zavedali, da od določenih institucij nujno potrebujejo pozitivna soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če tega ne bi pravočasno imeli v rokah, se namreč ne bi mogli prijaviti na evropske razpise, od koder so si obetali dobrodošlo finančno pomoč.
Zdaj je tudi jasno, da so bili prepričljivi. Prek evropskega sklada za ribištvo se je v blagajno steklo nekaj čez 2, 7 milijona evrov, Slovenija je iz omenjene postavke zagotovila blizu 546.000 evrov, MOK pa 2,6 milijona evrov. Občina se je s projektom medtem prijavila tudi na razpis za ukrep Ribiška pristanišča, mesta iztovora in zavetja, ki ga je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odločitve še niso prejeli.
Natančen popis stanja
V piranski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) hranijo natančen popis obstoječega stanja na ribiškem pomolu v Kopru. V dokumentu je navedeno, kje se nahajajo kamniti bloki sivega peščenjaka in kje je območje prepredeno z belimi istrskim kamnom. To bo podlaga za ugotavljanje morebitnih odstopanj pri končni podobi obnovljenega pomola. Tako domačini kot strokovnjaki namreč upajo, da se pri obnovi v Kopru ne bo ponovila zgodba iz Pirana, kjer je projekt doživel številne zaplete.
Obnova ribiškega pristanišča predvideva:
> sanacijo valobrana
> sanacijo obale s piloti na morski strani
> rekonstrukcijo tlakovanih površin
> dvig obalnega pasu in platojev
> ureditev privezov
> namestitev omaric z elektro in vodno instalacijo ob privezih
> novo opremo (žerjavna tehtnica, zabojniki za spravilo mrež, kamnite mize za prvo prodajo rib)
> plato za natovor ribe
> ekološki otok
> ureditev skladišča v terenu za potrebe ribičev (ledomat, hladilna tehnologija, posoda za shranjevanje ledu, sanitarije)
NATAŠA HLAJ