Švicarski arhitekti o Ankaranu
V novem večnamenskem prostoru v centru nove občine so predstavljene zamisli švicarskih študentov arhitekture, ki so “znova premislili Ankaran”. Rethink Ankaran so namreč naslovili premišljevanje o prihodnjem razvoju pravkar konstituirane občine in to vzeli kot svojo študijsko nalogo ter si zamislili pragmatične in drzne prostorske rešitve.
ANKARAN >Prvi koncept - Celice - je najbolj pragmatičen in gradi prihodnost na že obstoječih enotah Ankarana. Študenti so ustvarili javno in privlačno povezavo med glavno prometnico in morjem. Bistvo strategije je zgodovinska vloga Ankarana kot zdravilišča. V tem načrtu je poudarek na novih ozelenitvah in povezanosti z vodo, k čemur sodi tudi sprehajalna steza ob vsej obali.
Območje mejnega prehoda Lazaret so namenili kulturi in umetnosti; tamkajšnji avtokamp bi z nekaterimi izboljšavami postal uspešen vojaški rehabilitacijski center, v zdravilišče Debeli rtič bi dodali še en hotel in športno igrišče, tu bi se začela tudi pešpot do pristanišča; v rdeče nekdanje Gradisove apartmaje bi umestili raziskovalni center in morsko biološko postajo, tam bi zgradili tudi vinoteko, namenjeno osrednjemu izdelku kmetijsko usmerjenih Ankarančanov.
Bolnišnica bi se širila samo na desno, Sv. Katerina pa bi se povsem osredotočila na marino in športne aktivnosti, kar bi zahtevalo tudi sanacijo terena s pomočjo odškodnine Luke Koper.
Povezave z morjem, Miljami in centrom
Koncept, poimenovan Policentrično mesto, bo obiskovalce razstave najbolj presenetil, saj so pri tem konceptu študenti razmišljali tudi o tretjem luškem pomolu in odnosu, ki bi ga lahko do te gradnje vzpostavili Ankarančani. Predlagajo oblikovanje novega centra Ankarana, naslonjenega prav na tretji pomol. V ta novi center - bil bi tako velik kot staro, med drugo svetovno vojno požgano francosko pristanišče Marseille - bi umestili prostore učenja, raziskovanja, študentske domove in različne raziskovalne enote.
Tretji koncept - Kontinuiteta - gradi na želji domačinov, da bi imeli bolj neposreden dostop do morja ter prav tako pešpot ob vsej obali. Delov obale, ki so v zasebni lasti, je veliko, a želja je, da bi postali javni. Različne dele Ankarana bi povezali z množico poti, tudi zaledje z morjem, na najbolj strmem pobočju pa s pomočjo teras oblikovali prostor za piknike in rekreacijski park. Študenti predlagajo še, da bi Ankaran povezali z Miljami - z raznolikim, parku podobnim rekreacijskim območjem. Vsa parkirišča so umestili ob glavno cesto. In v obvezno prometno povezavo občine s svetom vpeljali še trajekt.
Zadnji koncept - Monocentrično mesto - pa je vse usmeril v oblikovanje močnega centra mesta, ki s širokim paviljonom odločno stopa proti morju, kjer se Ankarančani dejansko najpogosteje srečujejo. Do morja bi se od tam lahko spustili po številnih majhnih terasasto oblikovanih trgih. Na koncu bi v morje segel tudi pomol s privezom za potniško ladjico. Nove hiše bi gradili ob že obstoječih.
Pričakujejo čim več pripomb
Nastanek - tudi v pisni obliki podane strategije trajnostnega načrtovanja razvoja občine Ankaran - je pred nekaj leti z obiskom na ljubljanski fakulteti za arhitekturo začel Gregor Strmčnik. Danes novopečeni župan, takrat še predsednik Krajevne skupnosti Ankaran, je v petek samo pozdravil goste, zatem pa zaradi visoke vročine odšel.
“Ko ste začeli ustanavljati občino, nas je na katedri za urbanizem obiskal Strmčnik in vprašal, ali bi lahko sodelovali pri razvoju idej mlade občine Ankaran,” je uvodoma pojasnila Ilka Čerpes s fakultete za arhitekturo.
Fakulteta je sprejela izziv in se povezala s stalno sodelavko pri tovrstnih študijskih projektih, züriško visoko šolo za uporabne znanosti (Hochschule für Angewandte Wissenschaften). Ankaran je tako postal študijska naloga. Skupina profesorjev in študentov obeh fakultet si je ogledala teren od Lazareta in zdravilišča Debeli rtič, Valdoltre ter Adrie, do vojašnice slovenskih pomorščakov in Luke Koper. Nastale štiri koncepte trajnostnega razvoja občine sta v petek predstavila prof. Max Bosshard in doc. Silva Ruoss.
“Seveda je šlo za izziv, saj smo morali razumeti Ankaran, spoznati pokrajino in njene značilnosti ter - in to je najtežje - ugotoviti vizijo ljudi do razvoja tega prostora,” je delo opisal Bosshard.
Predstavljeni koncepti še zdaleč niso dokončni. So šele odskočna deska razmišljanja o Ankaranu. Ustvarjalci pa si želijo polno knjigo vtisov.
ALENKA PENJAK
