Taka pogodba je slaba za Luko in državo

Zadnje čase mu največ dela povzroča koncesijska pogodba med državo in Luko, ki jo je sprejela prejšnja vlada ob koncu mandata. “Povzročila je vrsto težav Luki in državi, ključnih določil tega akta pa se seveda ne sme kar spreminjati,” zdaj ugotavlja Janez Požar, ki je tudi predsednik nadzornega sveta Luke Koper.

> Je koncesijska pogodba slaba za Luko ali za državo?

“Za obe. Koncesijsko pogodbo je pisal nekdo, ki poslovanja pristanišč ni najbolje razumel. Kar se države tiče, je težava v tem, da ima Luka nekakšno all-inclusive koncesijsko dajatev; v njej je zajeto čisto vse, celo vodna povračila, denimo, ki jih ne bi smelo biti zraven. Nenavadno je tudi, da gre polovica koncesnine občini, saj občina navsezadnje iz Luke že črpa denar iz najemnin in stavbnih zemljišč. A zdaj je, kar je.”

>Predsednik uprave Luke Veselko se pritožuje, da jim koncesijska pogodba kvari poslovne rezultate?

“Za Luko je še najhuje, da je nanjo prenesen tudi del pooblastil, ki se nanašajo na pristaniško upravo. Zato zdaj Luka ne more črpati evropskega denarja. To pomeni, da Luka gradi najdražjo infrastrukturo daleč naokoli, saj je velik del bremena na njej. Konkurenčna pristanišča, denimo, ki imajo pristaniško upravo, lahko izkoristijo evropski denar. Višine koncesnine, to je 3,5 odstotka od prihodkov, pa ne morem ocenjevati, ali je previsoka ali ne. Vedno smo se pripravljeni pogovarjati o spremembah pogodbe, a te ne smejo biti preveč drastične. Po dolgih prizadevanjih smo, upam, zdaj v Bruslju končno uspeli razbliniti dvome o pravilnosti koncesijske pogodbe, ker je bila ta podeljena brez javnega razpisa. Mislim, da bi se šli nevarno igro z Evropsko komisijo, če bi zdaj skušali spreminjati temeljna določila koncesijskega akta in uredbe.”

Rožljanje s stavko ni dobro

>Ob napovedani stavki v Luki se je znova odprl problem brezpravnih delavcev, ki delajo tam prek pogodbenih podjetij. Zakaj tega niso rešili že prej?

“Rožljanje s stavko ni dobro. V Kopru smo se vedno hvalili z učinkovitostjo in s tem, da ni stavk, zdaj smo to deviškost izgubili. A v nadzornem svetu smo zelo pozorni na probleme, ki so jih žerjavisti izpostavljali pred stavko. Zato naj delo zunanjih izvajalcev pregleda neodvisna zunanja inštitucija - po vseh kriterijih: zakonskih, varnostnih, delovnopravnih, pa tudi z vidika smotrnosti teh pogodb. Pavšalno govorjenje in ugibanja o izkoriščanju nista dovolj.”

> Zakaj mora delo znotraj pristanišča preverjati zunanja inštitucija, zakaj tega ne naredijo v Luki?

“Jasno je bilo, da med upravo in sindikatom zija velika razpoka. Bojim se, da ne bi dobili pravih rezultatov, če bi oboji sestavljali to komisijo. Želimo neodvisen pogled, nekoga, ki ni obremenjen z odnosi v Luki.”

> Komisijo ustanoviš, ko hočeš, da se nič ne ugotovi, pravijo.

“Ne, ne, želimo jasno sliko o tem, kaj se dogaja. Nikakor ne želimo, da bi v pristanišču kdo služil velike denarje na račun delavcev.”

>Kdaj se bo kaj premaknilo pri načrtih za tretji pomol?

“Zdaj je na vrsti razpis za poglabljanje prvega bazena, da bodo ob prvem pomolu lahko pristajale tudi kontejnerske ladje matice. Upam pa, da bo državni prostorski načrt za pristanišče res kmalu sprejet, da bo prišla na vrsto tudi odločitev o gradnji tretjega pomola. Kajti investitorji morda ne bodo več prav dolgo brenčali okoli nas.”

> Med tistimi, ki brenčijo okoli Kopra, je tudi Unicredit, ki sicer na italijanski strani ponuja vlaganja v Benetke in v Tržič, pri nas pa naj bi ga zanimal tretji pomol.

“Unicredit pač išče priložnosti, kam bi vložil denar. Številke glede pretovora, ki jih je predstavil ob načrtih v Tržiču, so po mojem malo pretirane. Če danes seštejemo pretovor kontejnerjev v vseh severnojadranskih pristaniščih, ne pridemo niti do polovice tega, kar so ponujali v Tržiču, to je 3,2 milijona TEU. Pa tudi … ves kontejnerski promet vezati na eno pristanišče - to ne bo šlo.”

> Kateri potencialni vlagatelji si še podajajo kljuko na ministrstvu. Kdo poleg Maerska in Kitajcev …

“Vem, da so se nekateri zanimali in čakajo na odločitev glede tretjega pomola. Ko bo sprejet državni prostorski načrt, se bo začelo premikati. O imenih pa ne bi govoril.”

V Rotterdam po recept za tretji pomol

> Tržaški politik Roberto Menia, finijevec, je po dolgoletnih političnih peripetijah, ki hromijo pristanišče Trst, presenetil z izjavo, da bi se morali odpraviti v Rotterdam, kjer vedo, kako se stvarem streže, in od tam pripeljati strokovnjaka za vodenje pristanišča. Vam je takšno razmišljanje blizu?

“Tudi pri nas smo vse preveč vpeti v notranje zgodbe. Zelo me žalosti, da se v Luki ukvarjajo sami s sabo, namesto da bi zdaj pobirali smetano na trgu. Pomorstvo je sicer konzervativna panoga: ko zadeve tečejo, jih nihče ne spreminja. V letu 2008 pa se je s krizo to spremenilo in ladjarji iščejo nove, krajše in cenejše poti. Koper so že v več študijah izpostavili kot največjega konkurenta severnoevropskim pristaniščem. Mi pa, namesto da bi ta val zajahali, privabljali tovor in vzpostavljali nove povezave, se dajemo z domačimi zgodbami. Torej, verjamem, da imamo dovolj domačega znanja, imamo pa težave pri dogovarjanju. Energijo izgubljamo s prerekanjem. Da bi se poenotili, pa potrebujemo zunanjega sovražnika. No, res pa gremo sredi meseca z državnim sekretarjem Jakominom in predsednikom uprave Luke Veselkom na obisk prav v rotterdamsko pristanišče; zanima nas njihov sistem skupnih vlaganj (joint venture), ki bi ga pri nas uporabili pri gradnji tretjega pomola.”

> Nizozemci so zgled. Boste pripeljali kakšnega v Luko Koper?

“Plače direktorjev podjetij v večinski državni lasti so pri nas tako neatraktivne, da bi težko pripeljali koga od zunaj, da bi delal za ta denar.”

>Na logistični holding bomo pozabili, a ne?

“Ne vem. Predsednik vlade je na logistični konferenci na Brdu dejal, da bo v 60 dneh sprejel odločitev. Koliko je meni znano, se to še ni zgodilo. Moje stališče ostaja: holding ni rešitev.”

> Zakaj niste naklonjeni ustanovitvi obalne straže? Nekateri menijo, da koordinacija služb na morju, ki to opravlja zdaj, ni dovolj.

“Koordinacija je dovolj, dokler so v njej ti ljudje, ki so danes; s srcem in dušo so pri tem, zaupajo si in vse teče odlično. Problem utegne nastati, ko teh ljudi ne bo več tam. Obalna straža bi bila novo telo, na katero bi bilo treba prenesti določena pooblastila, policije, vojske, prometnega, okoljskega in kmetijskega ministrstva, v tem prenosu pa vidim velik problem. Poleg tega bi taka reorganizacija gotovo pomenila dodatne stroške. Porajajo se mi dvomi, ali bi sploh lahko bila bolj učinkovita. Tudi evropska agencija za pomorsko varnost je poskušala ustanoviti evropsko obalno stražo, a je naletela na pravi kitajski zid težav.”

KATJA GLEŠČIČ