“Takega škofa pa še nisem srečala”
Novi ordinarij koprske škofije in Zorko Bajc imata veliko skupnega. Škof je Jurij, Bajc pa župnik pri sv. Juriju v Piranu. Oba sta doma s Cola, rodnega kraja mnogih primorskih duhovnikov. Bizjak je bil Bajčev spiritual v vipavskem malem semenišču. In skupaj sta kupovala škofovsko pokrivalo in palico. Naloga ni bila lahka.
PIRAN> “Bilo je maja 2000, ko sem zaključeval študij v Rimu,” se spominja Zorko Bajc: “Dr. Jurij Bizjak, ki je bil tega meseca posvečen v škofa, je prišel v mesto, da si kupi insignije, škofovsko pokrivalo, mitro, in palico, pastoral. Pomagal sem mu pri nakupih.” Ti so bili precej naporni, saj je Bizjak visok, slok mož in je bilo težko najti primerno dolgo škofovsko palico.
“V neki trgovini sva jo vendarle našla. Prodajalki sem dejal, da jo bo gospod pomeril, in takrat me je vprašala, za katerega škofa kupujeva. Pokazal sem na Jurija in prodajalka je rekla: 'Takega škofa pa še nisem srečala',” pripoveduje Bajc. Rimljanka se je čudila, da je cerkveni dostojanstvenik tako odprt in sproščen: “Takoj nama je dala popust.”
“Zelo sem vesel, da je dr. Jurij Bizjak postal ordinarij koprske škofije. Res je zelo odprt in komunikativen, a je hkrati tudi preudaren in moder mož,” pravi Bajc. Preudarnost novi koprski škof črpa tudi iz starozavezne modrosti, saj je velik poznavalec tega dela Svetega pisma in tudi član skupine, ki je poskrbela za prvi slovenski biblijski prevod iz izvirnih jezikov.
“Ker mu je ime Jurij, morda še posebno rad prihaja v Piran, upam, da se tam kmalu spet srečava,” pravi Bajc in novemu škofu želi veliko “poguma in srčnosti”, saj “dandanes, v tej situaciji, gotovo ni lahko biti škof.”
Sovaščana iz primorskega kraja, ki se zdaj ponaša s kar devetimi duhovniki in enim bogoslovcem, pa imata še en skupni izziv: “Povzpeti se morava na konja, ker, saj veste, Jurij brez konja ...” se nasmehne Bajc.
VESNA HUMAR
