Teksas v Jernejevem kanalu
Ob desnem bregu že 25 let trohnijo razmajani leseni pomolčki, ob njih so na črno privezane barke, mnoge se potapljajo. Kot kaže, bo tako še nekaj časa.
LUCIJA > Odgovore, zakaj je tako, kdo je za tako anarhijo, ki traja že vsaj 20 let, odgovoren, in kdaj bi lahko v Jernejevem kanalu končno uredili spodobne priveze, smo iskali na današnji okrogli mizi. Hitre rešitve še ni na vidiku, lahko povzamemo ugotovitve sogovornikov.
Zatika se namreč že pri tem, kdo je sploh pristojen za odstranitev na črno postavljenih pomolov in na njih privezanih plovil. “To ni pristojnost inšpekcije za okolje. To urejajo predpisi s področja pomorstva. Potopljena plovila niso odpadek,” je dejal inšpektor za okolje in naravo Raul Cotič. Direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec je prav tako zavrnil krivdo: “Pomorska inšpekcija lahko ukrepa le, ko gre za ogrožanje varnosti plovbe in onesnaževanje okolja. Zdaj bi morala ukrepati občinska inšpekcija.” S tem se ni strinjala piranska podžupanja Meira Hot: “Dokler občina ne dobi uporabnega dovoljenja, občina nima nobenih pristojnosti. Pristojnost ima le nad nadzorom parkiranja.” Dodala je, da se zaveda sramote Jernejevega kanal in da je to državna sramota.
“Ista vprašanje in iste odgovore poslušam že 25 let. Ne vem ali bi se smejala ali zjokala. Ne vem, v kakšni državi živim. Najraje bi rekla, da živim v Slovenskem Teksasu, ne pa v najlepšem delu Slovenije. Glede na danes slišano se bojim, da ne bo nič boljše,” je nad neučinkovitostjo vseh vpletenih razočarana predstavnica civilne iniciative s Seče Andreja Humar.
V Jernejevem kanalu bi bilo mogoče urediti priveze, pravi vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc. “Bolj me skrbi, da se v naši družbi ne držimo dogovorov in se bo nadaljevala slika, kakršna je zdaj. Očitno politični interes ni dovolj velik, da bi to uredili,” meni Sovinc.
Okroglo mizo o Jernejevem kanalu so organizirale Primorske novice, vodila jo je novinarka Nataša Hlaj. HR
