Težko breme vzdrževanja cerkva
V teh dneh je krstilnica sv. Janeza Krstnika nad Piranom odeta z gradbenim odrom, saj jo obnavljajo. Plačilo del je za župnijo veliko breme, težko vzdržuje tudi druge cerkve v Piranu. Čeprav gre za kulturne spomenike, od države ne dobi nič, zelo skromen je tudi prispevek občine.
PIRAN > Krstilnica skupaj s cerkvijo sv. Jurija in zvonikom dominira nad mestom in je del piranske vedute. S svojo izpostavljeno lego pa ni izpostavljena le fotografskim objektivom pač pa tudi burji, jugu, dežju in soli, kar je dodobra načelo njen omet in streho.
Krstilnica sv. Janeza Krstnika je del baročnega kompleksa sv. Jurija in je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Zgrajena je bila leta 1650 in v njej so bili skozi več stoletij krščeni vsi Pirančani, tudi Giuseppe Tartini. Na simbol krsta kaže tudi osmerokotna oblika stavbe. Od drugega vatikanskega koncila (v prvi polovici 60. let) krstilnice ne uporabljajo več za pastoralno dejavnost, v njej pa občasno prirejajo razstave, koncerte in druge kulturne dogodke.
Za lepše mesto
Zadnjič je bila obnovljena pred več kot 35 leti, zato so v piranski župniji že nekaj časa razmišljali o vnovični prenovi, ki so se je zdaj lotili. Dela so zaupali restavratorskemu podjetju Gnom, ki bo fasado obnovilo po stari metodi z apnenim ometom brez vsebnosti cementa. Skupaj z obnovo osmerokotne strehe in stopnišča s kamnitim portalom bodo dela stala približno 60.000 evrov, za plačilo pa bo župnija najela nekajletni kredit. “Žal so sredstva župnije zelo omejena in skrčena na prostovoljne darove vernikov in drugih posameznikov. Zadnja leta nismo dobili niti evra od države za obnovo sakralne dediščine, od občine Piran pa od 2000 do 3000 evrov,” pravi župnik Zorko Bajc. In dodaja: “Ker je krstilnica vidna od vsepovsod, je padla odločitev, da jo skušamo s svojim denarjem obnoviti - v dobro mesta in turistične podobe.”
Na boljše čase in denar čaka tudi zadnje poglavje zgodbe o dveh zvonovih, ki so jih Piranu podarili v Berlinu, in ki zdaj visita na posebni konstrukciji na župnijskem vrtu. “Ko bomo končali obnovo krstilnice in vrnili sposojeni denar, bomo lahko pričeli s pripravo projekta namestitve podarjenih zvonov v zvonik. Po grobih ocenah bo strošek od 20.000 do 30.000 evrov,” pravi župnik Zorko Bajc. Med drugim bo treba postaviti novo konstrukcijo, na kateri visijo zvonovi, in odstraniti eno od kamnitih preklad, saj so line na zvoniku preozke, da bi skoznje spravili zvonova.
Občina ne more vlagati v cerkve
Medtem pa piranska župnija skrbi tudi za druge cerkve; v Piranu jih ima osem, ki jim vsaka močnejša burja ali tramontana odkriva korce. “Breme, ki ga ima župnija s cerkvami kot kulturnimi spomeniki, je izjemno veliko in težko. Res ne vem, koliko časa bomo še zmogli držati pri življenju te bisere sakralne dediščine, še zlasti ker so obnove zelo zahtevne, stroški pa visoki in izključno na ramenih župnije, čeprav predstavljajo enega glavnih delov turistične ponudbe Pirana,” skrbi Bajca.
Upa, da bo občina kaj primaknila vsaj za obnovo stopnic pred krstilnico, saj so na javni površini, v zelo slabem stanju, brez varovalne ograje, po njih pa se vsak dan sprehodi ogromno ljudi. A kot kaže, iz tega ne bo nič. V občinski upravi pravijo, da s piransko župnijo dobro sodelujejo, da so sakralni objekti veliko bogastvo za kraj, a “pri omenjeni obnovi občina ne bo finančno prisotna, saj ne more vlagati v tujo lastnino in v cerkve, ki so last Rimskokatoliške cerkve ali drugih verskih skupnosti”.
Dodajajo, da se vseeno trudijo in pomagajo cerkvam, kolikor je mogoče. Letos so izpolnili obveznosti do župnije v Strunjanu in plačali 541.000 evrov uporabnine za samostan, ki ga je po denacionalizaciji dobila župnija, pred leti so sodelovali pri obnovi obokov pod cerkvijo sv. Jurija v Piranu, v Novi vasi so intervenirali pri sanaciji podpornega zidu pri cerkvi, letos pa bodo 4000 evrov namenili obnovi kapelice v Parecagu, ki je v lasti občine.
HELENA RACE
