Tisoč pobožnih želja Izolanov
Z osnutkom izolskega občinskega prostorskega načrta (OPN) so seznanjeni redki izbranci - poleg občinske uprave in države le še občinski svetniki. Pa vendar dokument zanima številne občane, saj je pobudo, kako urediti posamezno območje, v povprečju poslal vsak 15. Izolan. Do sredine tedna, ko so jih zbirali, so jih dobili kar tisoč.
IZOLA > Še pred tem (3. maja) je občina za dokument dobila zadnjo od 40 smernic države, poselitveno. Ta je poleg priporočil za kmetijstvo, kulturo, naravo in vode ena petih glavnih pri pripravi OPN.
V občinsko upravo so poslali tudi predlog za ureditev športno-rekreacijskega parka Rikorvo med Južno cesto in izolsko obvoznico. Podpisalo ga je približno 600 občanov. Eden od pobudnikov je podpredsednik odbora za okolje in prostor občinskega sveta Jernej Živic.
Čakali bi lahko le en mesec
Župan Igor Kolenc je na očitke opozicije o netransparentnem sprejemanju krovnega prostorskega akta pred časom povedal, da je brez mnenj države o načrtovani prostorski ureditvi vsakršno predstavljanje osnutka OPN brezpredmetno. Na zadnjo smernico so čakali približno 14 mesecev, čeprav bi jo morali dobiti v 30 dneh.
A to sedenje križem rok bi lahko skrajšali. Po zakonu o prostorskem načrtovanju se za ministrstva in druge nosilce urejanja prostora šteje, da smernic nimajo, če jih ne posredujejo v določenih časovnih okvirih. Ko občina ministrstvu pošlje osnutek OPN, ga pozove, naj ji smernico predloži v 30 dneh. Ker tega ni naredilo pravočasno, bi zadostovalo, da bi v Izoli upoštevali, kaj za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi.
Pred javnost šele spomladi 2013
Po več letih obujena civilna iniciativa Gibanje za Izolo, ki jo predstavljajo Maja Stepanov, Robert Prelec in Viktorija Carli se nadeja, da bodo bistvene dele osnutka OPN v kratkem predstavili širši javnosti. V občinski upravi odgovarjajo, da se bo to zgodilo šele marca ali aprila prihodnje leto. “Na podlagi smernic države in pobud občanov moramo pripraviti dopolnjen osnutek OPN, izdelati vse strokovne podlage in prilagoditi veljavne prostorske akte,” pojasnjujejo. Pred tem bi z javno predstavitvijo akta vnašali samo zmedo, so prepričani na Sončnem nabrežju 8. Še pred javno obravnavo morajo dopolnjen osnutek OPN ministrstvom znova poslati v potrditev.
Delovna skupina za OPN
V Gibanju za Izolo pa občinsko vodstvo sprašujejo, zakaj ni o osnutku OPN pobaralo obalnih arhitektov in pred načrtovanjem razvoja občine pripravilo analiz posameznih območij. Za nadaljnje postopke sprejemanja tega krovnega prostorskega akta zahtevajo imenovanje delovne skupine poznavalcev prostorske problematike, med katerimi naj bo vsaj en njihov član.
Občinski upravi so poslali 15 pobud. Naj dovoli pozidavo zelenih območij šele po obnovi degradiranih con (Argolina, Delamaris, Mehano, ladjedelnica) in opredelitvi namembnosti. Ohrani naj vse industrijsko-obrtne površine - z izjemo dvorišč nekdanjega Delamarisa in Arga (k Mehanu bi nekateri umestili turistično in drugi stanovanjsko namembnost). Zaščititi je treba najboljša kmetijska zemljišča in jih nameniti kmetijski obdelavi ter ugotoviti, koliko površin je potrebnih za družbeno infrastrukturo (šolstvo, zdravstvo, šport, kulturo).
Na obalnem pasu bi uredili sprehajalne poti, čeprav Urbana prenova Izole z Janezom Zemljaričem na čelu ob ladjedelnici snuje turistično-stanovanjski kompleks. Pred to gradnjo pa naj občina prouči razpoložljive kopalne površine. MIRJANA CERIN