Tomo Križnar je raje med obsojenci kot med “elito”

KOPER>Tomo Križnar je prišel v koprski zapor na povabilo društva Pina, ki pomaga pri organiziranju vsebin vzgojnega programa za obsojence. Priznal jim je, da se med njimi počuti bolje kot med gospodi v kravatah, ki imajo veliko povedati o demokraciji, a so v resnici tisti, ki v imenu dobička brezvestno teptajo pravice najnedolžnejših.

Od malega neprilagojen in uporniški je začel bežati od civilizacije in indoktrinacije v svet. “Videl sem, kako so iranske oblasti pošiljale cele razrede šolarjev pobirat mine na minska polja, ker je smrt enega otroka manj draga kot smrt treniranega vojaka. Videl sem, kako so švercali nafto iz Iraka ... Moje srce pa bije predvsem za tiste najbolj nedolžne, za ljudi, ki še živijo po starih postavah spoštovanja narave, sobivanja z vsem. Največ takšnih staroselcev pa najdemo v Afriki, v Sudanu,” je začel pripoved o krutem iztrebljanju ljudstva, ki živi na meji med Severnim in Južnim Sudanom, območju, bogatem z vodo, nafto in kakovostno prstjo.

S svojim preprostim neposrednim prikazom razmer, ki jih je opisal tudi v svoji zadnji knjigi Nafta in voda, je pritegnil pozornost obsojencev, ki so gostu postavili tudi nekaj vprašanj, ob najbolj eksplicitnih krvavih fotografijah in posnetkih pa, tako kot ostali prisotni v predavalnici, obnemeli. Usodo sudanskih plemen, ki jim zaradi gospodarskih interesov grozi iztrebljenje, bo predstavil v novem dokumentarnem filmu, zaradi katerega se že čez 15 dni odpravlja nazaj na črno celino.

O njegovem obisku v koprskem zaporu bomo podrobneje poročali v petkovi prilogi Primorskih novic 7. val.

ID