Toplo, a ne cveti, le trave je povsod polno
Če morje ne bi bilo tako toplo in na njegovi gladini ne bi bilo toliko morske trave, bi bilo skoraj idilično. Segreva se vse od sobote, včeraj je imelo na kopališčih že več kot 29 stopinj Celzija, vendar rekordnih 30,4 stopinje iz julija 2010 dva metra pod površjem še ni doseglo.
ISTRA > Cvetenja fitoplanktona ni opaziti, kvečjemu kakšen morski klobuk ali morsko cvetačo, ki pa redko ožgeta, njun ožig praviloma ni boleč.
Kot kaže, se bo treba na visoke temperature v slovenskem morju kar navaditi. Morski biologi jih od sredine julija beležijo že vse desetletje, vendar gre včasih za enkratne (nekajdnevne) konice, tokrat pa za daljša obdobja visokih temperatur. Kljub temu je letos manj slano kot običajno, saj so ta teden zabeležili 34,58 do 36,20 stopnje slanosti (PSU), v bolj slanih sezonah tudi 37 do 38 PSU. Čeprav je torej voda na površini Tržaškega zaliva manj slana, temu botruje kroženje vodnih mas v severnem Jadranu, saj padavin ni, niti povečanih rečnih pretokov.
Pred dnevi so kopalci v hrvaškem delu Istre povzročili preplah o menda najbolj strupeni ribi, morskem zmaju (Hrvati mu poljudno pravijo “pauk”, pajek torej). Morski biologi pojasnjujejo, da v Tržaškem zalivu živijo tri vrste iz družine morskih zmajev, in potrjujejo, da so eni najbolj strupenih organizmov v Jadranskem morju. Skrivajo se v drobnem pesku in mivki v mirnih in plitvih zalivih, zato so nevarni za kopalce, ribiče in potapljače, ki lahko nevede stopijo nanje. Posledica so hude, nevzdržne bolečine, včasih tudi bruhanje, v izjemno redkih primerih mišična paraliza. Po vbodu je najbolje takoj poiskati zdravniško pomoč.
Zakaj ne cveti?
Visokim temperaturam navkljub ne cveti. Zakaj ne, pojasnjuje Patricija Mozetič, fitoplantologinja z Morske biološke postaje Piran: “Več fitoplanktona je pri dnu morja, zaradi povečanih koncentracij hranil, ki se sproščajo z razgradnjo organskih snovi. Ker pa je tako imenovani vodni stolp razslojen, se vodne plasti ne mešajo in hranila ne dosežejo zgornjih slojev. Tako ne beležimo cvetenja fitoplanktona.” Biomasa se v zgornjih plasteh morja poveča jeseni, ko močni vetrovi ob ohlajanju ozračja premešajo vodne mase, ali pa to sprožijo rečni vnosi, padavine ...
Meduze se razvijajo tudi pri nas
Klobučnjaške meduze, kot sta morski klobuk in morska cvetača, so v tem obdobju običajne. Vendar so morski biologi doslej zasledili predvsem velike, že odrasle primerke, iz česar bi kdo sklepal, da so jih v slovensko morje zanesli morski tokovi. Letos pa opažajo od zelo majhnih do velikih morskih cvetač, s klobuki od dva do več kot 20 centimetrov premera, “kar daje slutiti, da je v bližini populacija pritrjenih polipov, ki se nespolno razmnožujejo in sproščajo številne majhne meduze”.
Še največ nevšečnosti kopalcem v teh dneh povzroča morska trava. Na gladini se je je nabralo že toliko, da je zlasti v zalivih moteča. Mozetičeva pravi, da je morska različica kopenske sorodnice - trajnica. Življenjski cikel sklene v enem letu in vselej zrase iz istega koreninskega sistema. Odmre sama od sebe ali pa jo potrga valovanje.
MIRJANA CERIN